Življenje v Komendi

Končno smo se tudi v Komendi priklopili na prav internet. Je trajalo 14 dni, ampak bolje pozno kot nikoli. Zdaj lahko malo poročam o življenju v Komendi.

Preselili smo se zadnji vikend v januarju in glede na pridne roke prijateljev in sorodnikov smo bili preseljeni v štirih urah. Zdaj že uživamo v novem stanovanju, čeprav imamo ogromno dela. Še vedno imamo kuhinjo in eno sobo v škatlah, ker drugače ne gre. Manjka nam še kaka zaprta omara, da ne govorim, koliko "lustrov" moramo kupiti. Še dobro, da obstaja Ikea. Za povrhu pa še rišemo po stenah :).

Nekaj prvih slik stanovanja:

kopalnica

Tjuškova soba

stopnice

dnevna soba

kuhinja

Biti prebivalec Komende ni tako napačno. Ne poznam še nikogar. No, lažem. Poznam mizarja, ki mi bo mogoče naredil kuhinjo (ja, še enega imam v paci), in poznam svojo sestrično Silvo, ki tudi živi v bližini. Vsaj ena dobra stvar, da se bova po dveh letih in pol spet videle in mogoče kako pametno rekle. Z njo namreč nimam stikov, skregani pa tudi nisva.

V glavnem, sprehod skozi Komendo je zanimiv. To je ena velika vas, ni mesto. Ima eno malo trgovino, v kateri dobiš vse, res. Od kruha do spodnjih gat. Tu je tudi pošta, zraven pa še velika dvorana, šola in vrtec. V vrtec in šolo sva s Tjušem že pokukala. Dobesedno, ker je bil zaprt, midva pa firbca. Šla sva namreč na sprehod do Most, kjer je malo večja trgovina Tuš, ki pa ni ravno simpatična. No, vrtec nama je všeč in Tjuš komaj čaka, da gre tja v vrtec. Je pa zanimivo, da učenci vsak dan pred osmo čakajo, da se šola odpre. To moram še raziskati, kako in kaj. Nekje na drugi strani vasi je lekarna, na hribu velika cerkev. To je pa tudi vse, kar sem do sedaj našla v Komendi.

Ja, ima še dve avtobusni postaji. Vožnja z busom iz Ljubljane je zelo zanimiva, še posebno na busu ob 17.50, ko šibamo, da je treba sedeti spredaj. En bus kasneje gre skozi Domžale in je dolgočasen. Hahaha. Na srečo imamo sedaj nov avtomobilček, rover 200, s katerim oči šiba popoldne v službo, midva s Tjuškom pa sva postala spet mobilna. Saj, avto je uradno moj, samo se rada visoko nosim oz vozim in bom raje vozila multiplo :). Ker pa roverček kuri manj bencina, bo vsak drugi teden postal tudi družinski avto.

So pa zanimive poti do Komende. Ker roverček nima hello kitty nalepke, seveda vožnja po AC odpade. In se najde moj možek pameten, da on pa ve, kje se gre čez Tacen v Komendo. Vam povem, da je prišel domov pol ure kasneje, me je že skrbelo. Je pol polnoči raziskoval poti okoli Gameljnov, čeprav ni bil prepričan, da je tam že kdaj bil. Pa tako orientacijo ima.

Valentinov vikend sva preživela v Termah Dobrna, saj sva izkoristila poročni darilni bon. Hvala teta Ela in Saška, imela sva se super. Izkoristila sva prijetno s koristnim in imela zraven še valentinovo ponudbo. Večerjo in ples. Na plesu sva bila edina mlada, ki sva plesala, vsi najinih let so šli po sobah. Midva pa med starimi plesala na same zaljubljene pesmi in se stiskala na plesišču. Uživancija! Poleg savne, kopeli, shiatsu masaže in plavanja. Super je bilo!

Tjuško je trenutno neki "bolančk", kot pravi sam sebi. Ga kuha vročina pa neki boli, še sam ne ve, kaj bi. Tako da sva doma, jutri greva k pediatrinji, da vidiva diagnozo.