Spomladanske aktivnosti

Preden je sonček stopil led, smo hodili tudi po blejskem jezeru.

Zunaj je te dni posijalo toplo sonce in čas je, da na plano potegnemo nove športne rekvzite. Lani nam še ni uspelo rolat, letos je mali falot speljal takoj.

Usposobili pa smo tudi kolo.

Še celo Feja je začela uživati v naravi.

Nakup novega avta

Nakup novega avta je bil celoletni projekt. Odkar nam je ckrnila multipla in je rover prevzel vlogo družinskega avta, sva razmišljala o novem. Seveda je bila na prvem mestu spet multipla, potem citroen, pa scenic in phedra ...

Multipla

In tako po dolgem razmišljanju in ogledovanju končno najdeva eno pametno multiplo.

Bila je prave barve, take lepe turkizne, lepo ohranjena, skratka, ravno za nas. In se odpeljemo v Celje, kjer so jo prodajali. Na prvi pogled sicer lepa in brez pripomb, razen nekaj poškodbic, ki bi se jih dalo odpraviti. Janez si jo je podrobno ogledal. Še dobro. Ker nisva imela denarja za aro, smo se dogovorili, da pridemo čez tri dni. Dogovorjeno, prodajalec zelo prijazen in pripravljen na kupčijo.

Sama sem na banki uredila vse potrebno, vendar je bil največji problem, da niso mogli urediti vsega potrebnega v treh dneh, ampak šele v petih. Tako sva lahko le poklicala, da naju ne bo po avto takoj. Takrat pa se je prodajalčeva taktika povsem spremenila in bilo mu je čisto vseeno, ali po avto prideva ali ne. Padlo mi je vse "dol", zato sem skenslala tudi banko. A glej ga zlomka, čez vikend najdeva multiplo iste barve, samo druga lokacija. Tokrat na Igu. Pokličem modela in ta mi je zagotavljal, da je avto oh in sploh, da ga prodaja zaradi povečanja družine itd. No, pa pojdimo pogledat. Medtem pa sem banki sporočila, da bi vseeno sodelovala z njimi. So si lahko mislili svoje.

Ob prvem pogledu na avto nama je bilo jasno, da sva to že nekje videla. Preveč je bil čist za petčlansko družino, preveč je bil podoben tistemu iz Celja. Na srečo najin mehanikar stanuje nedaleč stran, zato sva se odpeljala kar do njega. Tam pa šok! Na avtu je naštel toliko napak, da bi bilo treba vanj vložit najmanj 1500 evrov. Avto sva peljala nazaj, se lepo zahvalila in mu povedala, kar nama je povedal mehanikar. Potem ga je pa Janez še presenetil z izjavo, da je avto videl tri dni nazaj v Celju in da se nama je pošteno zlagal. Model je bil brez besed. Ni dojemal. Zvečer pa nama je vseeno upal poslati sms, če bi avto vseeno kupila, če on da za dele za servis. Žal ne.

Xsara Piccaso

Z denarjem dobesedno v žepu sva sedela doma na kavču in gledala, kaj naj kupiva sedaj. Ah, bova že, bova pač roverja registrirala, ko bo čas, bomo pa že kupili novega. Cela dva dneva sva bila slabe volje, potem pa slučajno najdeva lepo črno "mačko". Taka fensi šmensi je bila že na sliki. Evo, ti mene, pokličem lastnika. Lastnik je bil prijazen gospodič, mehanikar s citroen servisom. Dogovorila sem se za naslednji dan, to je bil četrtek. Ob dveh sem prišla tja. Gledam, gledam, on mi razlaga, kaj vse ima, od spuščenega podvozja do chip tuninga. Ja, okej. Če mi ne bi Janez prejšnji dan razložil, kaj vse to pomeni, bi bila videti še bolj blond, kot sem bila. Ampak peljala sem se pa lahko. Ko sem se usedla v avto, je bilo to to. Brez pardona, ljubezen na prvi pogled. Sedež je pasal na mojo rit, volan k mojim rokam, stopalke k mojim stopalom, ogledalo k mojim očem, skratka, avto je bil narejen zame. Zadovoljna, da sem našla, kar sva iskala celo leto, sem odšla domov. Z obljubo, da pridem naslednji dan z možem.

Itak sem doma Janezu čisto bo babje razložila, kakšen je avto. Lep! Ena beseda je bila čisto dovolj. Koga briga, v katero smer so obrnjene tipke in kakšne feltne ima. Glavno, da je lep in da je meni všeč. S takim opisom sva naslednji dan, v petek, prišla nazaj na Dobrovo. Ker imam moža, ki čuti tisto, kar jaz, je bila "črna mačka" všeč tudi njemu. Še posebno, ko sva šla na prvo skupno vožnjo. Ja, draga žena, pravilno si izbrala. Zdaj pa še dogovor o ceni. Z vso opremo, zimskimi in letnimi gumami, alu platišči, 2.0 diesel motorjem in super voznimi lastnostmi je bila cena idealna za naju. Še za prvi bencin za izlet je ostalo, hahaha.

Seveda ne bi bila midva, če ne bi "izsilila", da avto dobiva še isto popoldne. Kaj nama bo nov frej vikend brez novega avta? Lastnik je gotovo zaslutil najino željo po vikend vožnji, zato je privolil v popoldanski prevzem. Čeprav se je težko poslovil od njega, saj ni pričakoval, da ga bo prodal v treh dneh po objavi oglasa. Sandi mi je uredil vse potrebno, me celo zapeljal do Špana, da sem vse uredila. Iiiii, zvečer sem se že vozila z novim avtom. Najprej sem šla k Tanji na kavo, potem pa še k Špeli in Sandiju, da je lahko na AC pokazal vse, kar zna. Do 180 km na uro šiba. Za zdaj.

Tjuš je bil navdušen nad novim avtom in se je hitro naučil, da je to "sara pikaso". Naš prvi družinski izlet je bil v Novo Gorico. Nazdravljali smo pa itak cel vikend, pa še zdaj včasih, kar tako, za srečo. V 14 dneh, kar imamo avto, nam je uspelo narediti že slabih 2000 km. Kdo bo vozil, je pa vsakodnevni problem, saj res oba uživava v vožnji.

Prodaja roverja

Po enem letu skupnega življenja z roverjem in hkratno nenavezanostjo nanj, predvsem čustveno, je moral rover najti novega lastnika. Ker je bil napisan name, je to pomenilo, da sem prodajalka jaz. Hahaha, to pa zna biti zanimivo, da ženska prodaja avto. Še posebno, ko te kličejo moški, po možnosti z juga. Skratka ... rover je dobil svoj oglas na primerni spletni strani. Z "ogromno" neke opreme ni imel pretiranega prometa oziroma povpraševanja. Največji problem je bila seveda registracija, ki je potekla v roku enega meseca. S tem daš ljudem vedeti, da avto ni ravno blesteč. Ampak so mi verjeli, da pač kupujem novega in da je prodaja nujna. Da o grozno umazani sličici, ki naj bi moje besede o lepoti avta potrdila, raje ne govorim.

Tako so začeli klicati, eden po eden, ob vseh mogočih urah. Na koncu se je po 14 dneh našel en fant, ki bi ga kupil. Njegov nakup pa je bil pravi "zmenek" pri mehanikarju. Če ne bi bilo nujno (imeli smo že našo novo ljubljenko xsaro picasso), poberem po eni uri šila in kopita. Ampak, sem vztrajala.

Fant je bil star 42 let, živel pri mami in nujno potreboval avto. Ampak problem je bil v tem, da je pričakoval zlat avto, približno podoben tistemu iz trgovine. Tako me je pripravil do tega, da ga peljeva k njegovemu mehanikarju. Okej, ni panike. Bom pač potem razlagala, kaj se je zgodilo dober mesec nazaj, ko je šla glava motorja, ker sta se zmešala voda in olje. Bom pač že razložila, da kazalček za gretje ne dela "od včeraj" in da je strešno okno začelo spuščati ravno ta trenutek itd. S temi mislimi sva se peljala na Dolgi most.

Prideva tja. Mehanikarja nikjer, le njegov brat, avtoelektričar, ki pa nima nič zraven. Na dvorišču pa je bil tudi kombi, okoli katerega je bentil njegov lastnik, saj naj bi na popravilo čakal že celo dopoldne. Ura je bila pol dveh. Ko sta mi zmrznila že prva dva prsta na rokah, je le prišel slavni mehanikar. Prva misel, ko sem ga zagledala, je bila: "OMG, ta je pa kot Brincelj!" Nato pa je začel še nosljati in govoriti zeeeeeelooooooo pooooočaaaaasiiiii. Vedela sem, da me bo prej konec, preden bo avto pregledan. A glej ga zlomka, Brincelj se je ulegel na tla in avto pregledal na "prvi uč". Edini komentar je bil, da je avto malo rjast. A dej ga seri, kako pa to? Saj je letnik 1999, skoraj ni verjeti, da bi toliko let star avto lahko bil rjast. Moj kupec je bil že bled, koliko ga bo to stalo v evrih, a ga je na srečo Brincelj pomiril, da ne more pričakovati avta brez praske. Potem je bilo pregleda konec, vendar midva še nisva šla domov. Avto sem morala prižgati, takrat pa se je slišalo tisto "škrtanje", posledica skoraj smrti roverja. Kljub natančnosti ni mogel ugotoviti, od kod ta zvok. Jaz pa ne bodi ga lena, rečem, da je to že od nekdaj. Ajde, recimo, da je verjel. Potem pa se kupec spomni, da bi govoril z mojim mehanikarjem, Igorjem. O, madona! In celo njegovo telefonsko je želel. No, tega si nisem mogla privoščiti. Poklicala sem Igorja in mu rekla, naj temu kupcu lepo razloži, kaj vse je delal na roverju, ne da bi pri tem omenil generalno napako. Seveda je Igor to speljal ena a s črtico in nakup je bil vse bližje.

Minili sta dve uri, Janez je šel vmes že po Tjuša v Komendo, jaz pa sem še kar tam "zmenkarila" s kupcem. Trije deci in jaz v mehanični delavnici. Meni je tem o avtih že zmanjkovalo, hahaha. Končno, ura pol petih. Avto dvignemo še na dvigalke in si ga ogledamo še od spodaj. Ja, lep je, ja. Ima lep izpušni sistem. Jaz zraven trobim, da bo treba neke diske menjat, meni Brincelj, da so še dobri. Okej, samo jaz bi to morala menjati že pred 2000 km, ampak ni panike. Avto skoraj blagoslovljen, zato se pojdimo še peljat. Še sreča, da nisem imela vinjete, da je bila pot kratka. A še vedno nihče ni ugotovil zgornjih napak. Avto je dobil blagoslov za nakup, še sreča, da je med čakanjem kupec uredil tudi zavarovanje. Ob 17.15 je bil končno urejen prepis, meni pa je padel kamen od srca. In na koncu me je ta fant še vprašal, če sem kaj čustveno navezana na roverja. Hm? Neeee! Aja, prodala sem ga za fičnike, 350 evrov. Brez besed.