Sobotno popoldne in nedeljsko dopoldne

S Tjušem sva včerajšnje popoldne preživela na sprehodu. Ker je dopoldne močno deževalo, so nastale velikanske luže. Sprehoda v takem pa se veseliš edino, če imaš dobro obutev, ki ne premoči. Tako sva se oblekla v anorak in gasilske škornje in čofa čofa čof šla sva na sprehod. Zunaj sva bila dobro uro, nekajkrat je sicer prosil, če se lahko nese, a sem ga vedno znova premamila z novo lužo. Pa si oglejmo, koliko luž sva obdelala, pregledala sva tudi vse polžije, počival na avtobusni postaji. Pri tem sem mu morala obljubiti, da se bova jutri (torej danes) peljala s trolo.

Danes pa je sijalo sonce. Z očijem sva se peljala do Piazze, potem pa se namenila na pohod proti domu. Najprej sva naredila en velik prekršek in šla kar čez železniške tire. Na mojo srečo je takrat ravno mimo pripeljal vlak, da je bila Tjuševa želja po čučuju potešena. Nato po Drenikovi do Vodnikove, kjer imajo v ogradu srnjad in kozice. Vse živali so že udomačene in vajene, da jim ljudje dajem(j)o jesti. Tudi Tjuš je dal kozici nekaj listkov. Nič ga ni bilo strah in bil je prav jezen, če ni nobena takoj prišla k ograji.





Najin izlet se je nadaljeval na avtobusni postaji, da sva počakala sedmico in se z njo odpeljala do Kluba 300. Od tam nimava več daleč do vrta, a Tjuško je bil že zmatran in se je raje nesel na mojih ramenih. Tam sva pojedla sveže maline in šla domov pančkat. Spal je štiri ure! Izlet se je torej izplačal.