Božič

Letošnji božič je že mimo in mi smo ga preživeli lepo. No, vsaj midva s Tjušem, kajti očka je moral delati. Dobili smo en kup daril, med njimi tudi največje darilo do sedaj, ki je v nas odraslih prebudil otroka.

V petek zjutraj smo se dobili najprej pri nas v Ljubljani, pogledali pod smrečico, odprli darila in pojedli zajtrk. Moj oči si je zaželel žago za obdelavo lesa, zato sva ga s Špelo malo nahecali. Jaz sem mu naredila kartonasto, Špela pa mu je na koncu dala evre. Je moral pač priti do dveh smrečič in pogledati pod obe. A malo sva udarili mimo, hahaha.

Pod našo smrečico so takole čakala darila

midve sva si žago zamislili tako ...

božiček je pa atu prinesel tako ... čist isto, a ne? :)

Najbolj je bil daril vesel Tjuško. To, da ga je pod vsako smrečico čakalo eno darilo, je bila zanj prava pustolovščina. Pri nama je dobil DVD od Pujse Pepe, ki ga je bil zelo vesel, saj je zadnje čase navdušen nad to risanko. Le kaj vidijo otroci v tej pujsi? Pri Špeli in Sandiju ga je pod smrečico čakalo darilo - lego kocke in veliki kinder jajček. Kocke so bile super darilo in takoj sva sestavila vse, kar se je dalo na hitro sestaviti. Tudi vsi ostali smo dobili svoja darila, midva sva dobila bon za Merkur, saj si bova kupila praktično darilo, ki ga nujno potrebujeva, sesalec.

smrečica pri Špeli in Sandiju

Po pojedini pri Robidovih smo se odpravili na Veterno. Tam pa nas je čakalo največje darilo, namenjeno sicer Tjušku, a z njim smo se igrali vsi. Ata je namreč naredil železniško maketo. Uporabil je leseno železnico, dva vlakca na baterije oz akumulator, podlaga in "narava" je iz stiropora z milijon dodatki, gorsko kočo je naredil sam, ostale hiške so kupljene, vendar sestavljene doma, prav tako smrečice, trava in kamenčki. Na maketi teče tudi potoček, vlakca se peljeta tudi skozi tunel, pozvonita na postaji, vozita potnike, gorijo tudi lučke, na gori je sneg ... skratka NORO!

ptičja perpektiva, dve progi, dva vlakca

železniška postaja, ta velik pajacek čaka na vlak

atov izdelek iz lesa - gorska koča

mlin

mali detajli

tunela

Božiček pa nas ni "počastil" le pri nas, ampak smo ga pričakali tudi v Seničnem, moji otroški vasi, pod lipo, kamor se je pripeljal s konjem. Tjušu je prinesel dežniček, ki ga je bil zelo vesel, saj bo zdaj lahko sam hodil po dežju.

V nedeljo popoldne pa so nas obiskali še drugi sorodniki, Tjuš je bil seveda še najbolj Maksa, s katerim sta se lahko igrala. Največ časa sta posvetila risanju na piši-briši tablo, ki jo je Maks prinesel Tjušu za božička.

Tako božič je mimo, še kakšno obdarovanje bomo dali skozi, potem bo pa počitnic konec in "back to realnost" po neizogibna. Mesec december je bil več kot naporen, še posebno srečanja s preveč dobrimi možmi.

Do novega leta se vsi lepo imejte, pa ostanite zdravi!