Dedek Mraz nas je danes obiskal tudi v šoli. Sindikalen, bi se lahko reklo temu. Popoldne ob petih smo si najprej ogledali lutkovno predstavo šolskih otrok, Mojco Pokraculjo, nato pa so naši otročki priklicali dedka Mraza. Dedek Mraz je prišel s polnim vozičkom daril. Otročki so mu najprej skupaj zapeli pesmico, nato še vsak posebej, kdor je želel. Tjuš je želel le bonbon, zato se je javil, da bo zapel pesmico, a v dedkovem naročju je bil tiho. Bonbon pa si je vseeno zaslužil. Pikec, mali.
Otroci so nestrpno pričakovali darila, vsak je prišel po svojega, se usedel dedku Mrazu v naročje in se z njim slikal. Nekateri so mu narisali tudi risbico in dobili še en bonbon, kar Tjušu ni šlo v račun. Ves čas je namreč prosil za še en bonbon, a dedek Mraz ga "ni šmirglal". Na koncu pa le dobil še drugi bonbon.
Moram pa reči, da je bil dedek Mraz v vrtcu veliko bolj simpatičen. Ta "šolski" je bil videti naveličan, prišel je namreč tudi dopoldne, in zdelo se je, da mu je vse odveč. Nobene prijaznosti do otrok ni bilo čutiti, nekam hladno mi je deloval. Ampak ni pomembno, pomembno je, da so bili otročki zadovoljni in da so dobili darila, ki so si ji želeli. Tjuš je dobil leseni vlakec, da je lahko povečal svojo železniško progo.
ogled lutkovne igrice
živali iz Mojce Pokraculje
Tjuš je dedku Mrazu pel
darilo
Ni komentarjev:
Objavite komentar