Prvi topli sončni žarki so pokukali izza oblakov in čas je že bil, da na plano potegneva kolo. No, danes sva ga že tretjič. A tokrat je bila zraven tudi kamera.
Njegov poganjalček je spet prišel do izraza. Letos smo povišali sedež, zadnje kolo pa je še vedno improvizacija. Mogoče bom celo poskusili originalno zadevo. Skratka. Kolo na pedala mu gre na živce, zato sva vzela tega. Odpravila sva se na klasično pot, po mleko in do vrta. Ravnotežje mu ne dela težav, vedno več vzame zaleta, da lahko dvigne noge in se pelje. Ne morem verjeti, da še ne triletnik lahko tako obvlada kolo. Ni pomembno, ali je luknja na cesti, makadam, trava, pesek ... samo da šiba. Seveda so prisotni tudi padci, a to rešimo mimogrede. Po navadi do njih pride, ker na mestu dvigne noge in misli, da bo kar stal. :) Problem so edino ceste s preveč naklona, saj dete nima občutka za hitrost in se kar spusti, kar duša da. Mami pa za njim sprinta.
Spodnja dva posnetka sta današnja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar