Prstana

Včeraj sva šla z Janjo naročit prstana k zlatarju Gajšek v Celju. Žal imajo samo na štajerskem koncu svoje zlatarne. Prstan sva prvič videla na poročnem sejmu v Unionu in takoj nama je padel v oči. Sicer sva si ogledala še tisoč drugih, a vedno znova sva se vračala k temu. Rdeče belo zlato s tremi kamenčki na ženskem je čisto po najinem okusu. Preprost in lep. Dobiva ga junija.

Duda

Ko se je Tjuš rodil, je dobil tri super dude iz Švice. Z nemškim imenom Tjusch. In teh treh dud ni dal stran za noben denar. En kup novih in drugačnih, a na koncu so ostale le te tri. Je pa res, da je imel dudo le ponoči oziroma za spanje, čez dan pa nikoli ni hodil z dudo naokrog. A ko je prišla noč, se je v postelji najbolj razveselil dude. Ponoči je bila cela galama, če je duda padla na tla, če je ni takoj našel. Vse je bil pripravljen narediti zanjo. Zjutraj pa jo je lepo dal v posteljo in šel na potep. A tako je bilo samo doma, v vrtcu je bil brez nje že od septembra. Je pač nismo prinesli s seboj in je pozabil nanjo. In vedno je brez skrbi zaspal, doma pa cel halo. Imel je eno dudo, ki je bila počena, a te ni nikoli dal v usta, imel jo je le za mečkanje v rokah. Podobno je bilo tudi pri atu in mami, samo da je tam imel dve dudi za mečkanje. Naju je skrbelo, kako se bomo dude znebili. Imela sem namreč občutek, da je pri treh letih čas, da gre duda papa.

Toda, kako otroka pripraviti, da se loči od svoje najljubše stvari. Nekajkrat smo poskušali "pozabiti" dudo, a je šlo mogoče le eno noč, drugo noč pa je bilo že hudo dretje. Tako se je duda vedno znova "našla". Potem pa naju je prešinila ideja ... duda gre za rojstni dan v smeti, ker bo Tjuš že velik fant. Vsakodnevno pripravljanje na "misijo duda" se je ob koncu aprila zdelo zelo obetavno. Tjuš je točno vedel, da gre duda ob rojstnem dnevu v smeti. Bližal se je rojstni dan in odločili smo se, da bo glavno darilo postelja. Tjuš je bil navdušen nad to idejo. Pa smo preizkusili še eno finto. "Ko boš imel novo veliko posteljo, gre duda v smeti." "Ja, mami in oči," se je strinjal Tjuš. Priznam, da sem bila zelo skeptična.

Prišel je rojstni dan in zvečer se je brez problema ločil od strgane dude. Romala je v smeti, a v drugi roki je trdno držal svojo dudico. Tudi dude pri mami in atu niso šle v smeti. Nisva obupala in ostala nama je še ena možnost - nova postelja. Deset dni po rojstnem dnevu je bila postelja pripravljena. Pride falot domov, ves navdušen nad posteljo. "Dude ni? Je šla v smeti, a ne?" Nisem mogla verjeti. Duda ga je sicer čakala pri vzglavniku, a je ni videl. Izkoristila sem ta trenutek in jo hitro skrila. Zvečer je šel spat in v enem tednu ni niti enkrat vprašal, kje je duda. Tudi pri atu in mami smo dude skrili in pripravili ta veliko posteljo. Tako enostavno in preprosto.

Ne vem, ampak naš otrok je res nekaj posebnega. Pri nobeni stvari ne komplicira, hitro se prilagodi na vse spremembe, nove stvari ga popolnoma navdušijo, malo je sicer sramežljiv, a zdaj je postal velik fantek, ki ne potrebuje več dude. Naslednja misija je "plenice ponoči". To bova pa čez poletje prakticirala, ko bova oba lepo doma in imela 24 časa.

Aja, imamo pa novo diagnozo ... nazalni govor oz govor skozi nos. Sledi pregled pri otorinolaringologu.

Potepanje, praznovanje in še kaj

Zadnje 14 dni se nisem nič oglasila. Prejšnji teden nisem imela pisalne žilice, ta teden pa sem doma na bolniški, ker imam herpes zoster v ušesu. V soboto ob enajstih zvečer me je začelo boleti levo uho. Nisem mogla zaspati, dva kofetina nista prijela. Klicala sem na Urgenco, svetovali so mi 2x2 lekadola, če ne bo pomagalo, naj pridem. Ob pol štirih me je Janez peljal. Na srečo sta pri nas prespala Janja in Joža, da sva lahko šla. Po uri čakanja je bila diagnoza herpes v ušesu. Me je skoraj kap. Dobila sem ketonal injekcijo, vzeli so mi kri in še dve uri sem čakala na stolu. Ob pol osmih zjutraj sem dobila štiri recepte in ajde domov. Tablete še niso prijele, zato me je še celo nedeljo bolelo ko "svina", pa še v ponedeljek in torek. No, danes je že bolje. Še vedno pa ne slišim, na vsake toliko me špikne v ušesu, da kar poskočim, ne prenesem glasnih zvokov, kot so voda, sesalec, ropotanje posode, vpitje, pralni stroj ... ja gospodinjski glasovi hahaha. Ampak boli me ne več toliko, samo po vseh tabletah sem zaspana. Tjuš me razume in se mi raje dere na desno uho. Ja, znajti se je treba.

Za prvomajske praznike smo šli v Bohinj okoli jezera in v eno smer hodili, se vozili s kolesom, dve uri, nazaj pa se je mali kolesar nesel in zaspal štupo ramo. Ata nosač pa ga je nesel do avta. V soboto smo šli na ogled Mozirskega gaja in čez Gornji Grad nazaj domov, v nedeljo pa na sprehod okoli Bleda. Tjuš je bil v ponedeljek v vrtcu odsoten in je komaj zmogel sprehod. Še dobro, da sem ga vzela po kosilu domov, da je spal do pol petih popoldne. Praznovali pa smo tudi očkov rojstni dan in sva mu naredila lep plakatek, ki ga vsak dan vidi, ko pride in ko gre domov. V ponedeljek pa je praznoval tudi v vrtcu in bil ves važen v srajčki in kavbojkah.

Za vikend bi morali praznovati oziroma imeti piknik. A smo zaradi grdega vremena odpovedali in imeli le kosilo za najbližje. V petek nekaj prijateljčkov od Tjuša, v soboto Janezovi, v nedeljo pa naši. No v nedeljo sem bila jaz bolj "guha" in nisem sledila pogovorom, ker mi je samo odmevalo. Ampak imeli smo se luštno in praznovalca sta bila vesela vseh daril, še posebno pa evrčkov za novo posteljo in novo Craft opremo.

danes je prvič v novi postelji, samo posteljnino je že druga, dva mucka

Dieta je uspešna, prvi mesec je mimo. Po včerajšnjem vodnem dnevu imam jaz 5 kg manj in 21 cm, Janez pa 7 kg in 16 cm. Sva zelo zadovoljna, zato sva se danes napokala meseka, jaz predvsem jetrc.

takole je pa naše dete nadarjeno za ples ... normalno, če ima pa tako plesno nadarjene starše