Ustvarjala sva

Danes sva s Tjuškom malo ustvarjala z das maso. Tjuš je naredil različne obeske za novoletno jelko, jaz pa snežaka in angelčka, ki bosta dobila svoje mesto nekje v stanovanju :). Vse sva pobarvala z akrilnimi barvami in polakirala z lakom v spreju.

Lumpijev tek - peto mesto

Letos je naš triletnik le dočakal svoj prvi tek. Lumpi je znamka, nad katero je Tjuš navdušen. In to, da bo tekel tam, kjer tečejo "lumpiji", je bila dovolj močna motivacija tudi za trening. Tako je bil prijavljen na maraton lumpijev, 200 metrov.

Trening je potekal na šolskem igrišču in na poti v Podutik. Ker je brez problema pretekel cel krog, ni bilo dvoma, da mu na teku ne bi šlo. Treba je bilo kupiti tudi opremo. Hlače za tek in na srečo smo dobili tudi Craftovo spodnje perilo. Super! Tako oblečen je bil povsem nared za tek, čeprav je potem pozabil na štartu, da mora sleči hlače, Lumpijeva majica je bila pa itak zakon.

Naša organizacija je bila pa na višku. Za en tek malega lumpija je bilo potrebnih pet. Ata ga je pripravljal na štartu, Špela je z ragljo navijala na ovinku, mama je navijala takoj za ovinkom, mami je slikala na tribuni, oči pa je tekača pričakal v cilju. Po pripravah staršev, da se morajo na štartu umakniti, so končno štartali. Pozor, zdaaaaj! Slediti so morali le animatorju v črnem. Tjuš je začel odlično in iz prve vrste štartal med prvimi. Niso ga motili naši navijaški klici, čeprav je slišal vsakega od nas. Lepo je pritekel na peto mesto. Odlično! Tekačev njegovega letnika je bilo prijavljenih 275, koliko jih je zares teklo, ne vem. A kakorkoli že ... medalja je zaslužena. In mamica in očka sva ponosna nanj, da je kaj.

Nekateri pravijo, da otroka s tem siliš v tekmovanja. Moje mnenje pa je, da se mora otrok naučiti tekmovati. Tudi sama sem kot otrok veliko tekmovala, pa z menoj ni nič narobe. Treba je v tem uživat in dokler je otroku to v veselje, ni s tem nič narobe. Tudi sama bi tekla, če bi bila pripravljena.

na štartu

tek med prvimi petimi

na cilju z medaljo

Rdečelasci

Po dolgem času smo spet rdeče barve ... Da se zlijemo z okolico v stanovanju, hahaha.

Umetniški talent

Včeraj je Tjuš v vrtcu narisal tri lepe risbice:

avto in pikapolonica

Tjuš in mami

oči plava

V glavnem bomo morali k frizerju, ker smo že hudi pankiči, hahaha.

Naš mali rolar

Po novem se rolamo vsi trije. Prejšnji teden so imeli v Intersportu znižanje malih rolerjev in ni bilo treba veliko besed, le nežen otroški pogled, pa smo jih kupili. Veselje! Takoj v nedeljo je bilo treba v Tivoli na rolerje.

Vsi trije smo jih obuli in gremo. Za roke, gor in dol po Tivoliju. A kaj ko so rolerji kar sami od sebe šli. Noooočeeeem! Glemo domov! Rolerji niso hoteli stati na mestu in ravnotežje se je izgubilo med tivolskim kostanjem. Uredu, po 20 minutah smo pač spokali in šli domov.

Prek interneta sem naročila še ščitnike. Danes so prispeli in ga počakali že v avtu pred vrtcem. Uhuhu! To pa bo, ja. Tudi občutek na rolerjih je bil nekaj drugega. Bil je vesel, da lahko pade in hitro je pogruntal, da je pač treba pasti na kolena. Naredila sva cel krog okoli garaž pred blokom, ene 200 metrov. Naučil se je celo sam pobrati, kar je za drugo rundo na rolerjih odlično. Bravo dete!