V vrtcu lahko spoznamo veliko novih prijateljev. Eni so tisti pravi, ki lahko ostanejo vse življenje, drugi pa so tisti nesramni, ki nas položijo v posteljo. Že tretji teden teče in čas je bil, da smo malo doma. Najbolje, da kar danes.
Noč za nami je bila naporna, saj smo skoraj vso prebedeli. Tjuš je namreč ob 23. uri začel stokati in ni hotel spati. Janez je trdil, da ga boli ušes in naj mu dam svečko, jaz sem bila mnenja, da naju samo izsiljuje. Beseda je dala besedo in seveda prepir. Za brez veze, a ko ti jok enkrat stopi na živec, se pač skregaš s prvim, ki ga srečaš. In v spalnici nimaš prav veliko izbire. Tjušev jok se je nadaljeval in okoli tretje ure je začel še bruhati. Super, sem si mislila. Spet smo za večerjo jedli hrenovko in spet bruha. A to bruhanje se sploh ni ustavilo, vsako slabo uro ga je med spanjem zmetalo. Pa dir v wc. Proti koncu je bruhal samo še sluz z malo krvi. Ob pol petih sem sedela pri računalniku in gledala na net, kaj to pomeni. Aha, da zaradi napenjanja lahko poči žilica. Da ni nevarno, dokler je svetlo rdeče, če pa je črno, pa je to kri iz želodca. Okej, pomirjena še malo zaspim. Pa spet. Tokrat je začel bruhati temno sluz. Ja, pa dobro, a mora res še to, sem se spraševala. Pokličem Janeza, da gremo kar lepo k dežurnemu. Se napokamo in evo nas pri dežurni pediatrinji na Metelkovi.
Najprej me je čudno gledala sestra, potem še zdravnica. Imela sem občutek, da naju ocenjujeta in nama v mislih pripisujeta najslabše značilnosti staršev, ki svojemu otroku dajo zvečer jesti hrenovko. Komaj sem zadrževala solze. Na srečo je Tjuš pred njima še enkrat bruhal, tako da je videla tisto rjavo sluz. Ne, ni bila kri, ampak popoldansko čokoladno mleko. Vprašala me je, ali ima vročino. Odgovorim, da ne. Me pogleda in vpraša, če sem jo izmerila. Sem rekla, da ne, ker ni vroč. Da zakuha le, ko bruha. Potem se umiri in zaspi nazaj. Spet tisti pogled. Po pregledu je sicer ugotovila, da je malo dihidriran. A dej ga seri, če je pa celo noč bruhal? A ona pa ne bi bila? Napisala nam je napotnico za infuzijo, če slučajno ne bi jedel in pil. Hvala lepa in lep pozdrav.
Doma sva hitro odspala še dve urici, potem je pa veliko popil in nekaj malega pojedel. Malo še driska, enkrat je bruhal, zdaj pa spančka. Videti je bolje, a vseeno je še malo slab. Po juhici za kosilo se bo že bolje počutil. Očitno so res krive hrenovke za večerjo. To zdaj črtamo z jedilnika.
Takele "prijatelje" iz vrtca imamo, čeprav tukaj ni kriv vrtec.
Noč za nami je bila naporna, saj smo skoraj vso prebedeli. Tjuš je namreč ob 23. uri začel stokati in ni hotel spati. Janez je trdil, da ga boli ušes in naj mu dam svečko, jaz sem bila mnenja, da naju samo izsiljuje. Beseda je dala besedo in seveda prepir. Za brez veze, a ko ti jok enkrat stopi na živec, se pač skregaš s prvim, ki ga srečaš. In v spalnici nimaš prav veliko izbire. Tjušev jok se je nadaljeval in okoli tretje ure je začel še bruhati. Super, sem si mislila. Spet smo za večerjo jedli hrenovko in spet bruha. A to bruhanje se sploh ni ustavilo, vsako slabo uro ga je med spanjem zmetalo. Pa dir v wc. Proti koncu je bruhal samo še sluz z malo krvi. Ob pol petih sem sedela pri računalniku in gledala na net, kaj to pomeni. Aha, da zaradi napenjanja lahko poči žilica. Da ni nevarno, dokler je svetlo rdeče, če pa je črno, pa je to kri iz želodca. Okej, pomirjena še malo zaspim. Pa spet. Tokrat je začel bruhati temno sluz. Ja, pa dobro, a mora res še to, sem se spraševala. Pokličem Janeza, da gremo kar lepo k dežurnemu. Se napokamo in evo nas pri dežurni pediatrinji na Metelkovi.
Najprej me je čudno gledala sestra, potem še zdravnica. Imela sem občutek, da naju ocenjujeta in nama v mislih pripisujeta najslabše značilnosti staršev, ki svojemu otroku dajo zvečer jesti hrenovko. Komaj sem zadrževala solze. Na srečo je Tjuš pred njima še enkrat bruhal, tako da je videla tisto rjavo sluz. Ne, ni bila kri, ampak popoldansko čokoladno mleko. Vprašala me je, ali ima vročino. Odgovorim, da ne. Me pogleda in vpraša, če sem jo izmerila. Sem rekla, da ne, ker ni vroč. Da zakuha le, ko bruha. Potem se umiri in zaspi nazaj. Spet tisti pogled. Po pregledu je sicer ugotovila, da je malo dihidriran. A dej ga seri, če je pa celo noč bruhal? A ona pa ne bi bila? Napisala nam je napotnico za infuzijo, če slučajno ne bi jedel in pil. Hvala lepa in lep pozdrav.
Doma sva hitro odspala še dve urici, potem je pa veliko popil in nekaj malega pojedel. Malo še driska, enkrat je bruhal, zdaj pa spančka. Videti je bolje, a vseeno je še malo slab. Po juhici za kosilo se bo že bolje počutil. Očitno so res krive hrenovke za večerjo. To zdaj črtamo z jedilnika.
Takele "prijatelje" iz vrtca imamo, čeprav tukaj ni kriv vrtec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar