Dedek Mraz v šoli

V četrtek je v šolo prišel dedek Mraz. Otročki so se zbrali v 1.c, si ogledali lutkovno igrico Zrcalce, nato pa skupaj poklicali dedka Mraza. Tjuš je bil zelo pogumen fantek letos in je celo zapel pesmico. Dobil je veliko darilo, Lego kocke in malega plišastega kužka.

otročki se zbirajo

ta glavni štirje

a lahko vzamem svoje darilo?

živali se kregajo, čigava je slika

iiii, kakega lepega kužija sem dobil

takole pa sem zapel pesmico za dedka Mraza

Selimo se!!!!!

Usoda je nanesla, da smo v bolniškem tednu na četrtek kupili časopis Dnevnik. V Dnevniku je namreč pisalo, da je naš oči šef kuhinje najboljše pizzerije v Ljubljani. Ta članek je seveda bilo treba kupiti, da bomo dali v okvir. Časopis je vseboval tudi Moj dom. Kot vedno sem ga prebrala brez kakega posebnega zanimanja. Potem pa mi je v oči padel članek o novih stanovanjih v Komendi, za katere je možen najem.

Srce mi ni dalo, da se ne bi pozanimala naprej. Kontaktirala sem gospoda, ki je zadolžen za prodajo. Želela sem, da stanovanje vsaj vidiva. Povedal je, da je povpraševanje hudo, da je treba pohiteti tudi z ogledom. Tako smo se dobili izven njegovega delovnega časa, v sredo, po petih dneh od članka v časopisu. Dan, 15. 12. 2010, je bil usoden. Zapeljali smo se v Komendo, takoj našli novo naselje Šmidov log in vstopili v stavbo A4. Simpatična hišica s sedmimi stanovanji. Dva atrijska, dva trosobna, eno trosobno dupleks in dva štirisobna dupleks. Po prvih pogovorih o vseh pogojih in stroških smo šli na ogled dveh stanovanj. Trosobnih stanovanj ni bilo več, na voljo je bilo eno atrijsko (prosto maja 2011), za eno atrijsko in dva štirisobna pa se ni vedelo, ali jih bodo vzeli ali ne.

link

Že na prvi pogled sva se zaljubila v 4ss dupleks. To se pravi dva nadstropja oz sobi v mansardi. Veliko je 110 kvadratov, spodaj je kuhinja z jedilnico, spalnica, kopalnica z banjo, ločen WC, shramba in dnevni prostor, od koder vodijo stopnice v zgornji del, kjer sta dve sobi, ena manjša in ena večja, in kopalnica s tušem. Stanovanje ima dva manjša balkona, enega na levi in enega na desni strani stavbe. Pogled iz kuhinje je proti Krvavcu, pogled iz dnevne pa proti Komendi. Pred blokom je majhno parkirišče, v stavbi pa tudi kolesarnica za naša kolesa. Okoli nas so za zdaj le hiške, rastejo pa še tri take stavbe z več stanovanji, ki pa nam ne bodo pokvarili pogleda proti hribom.

Sama lokacija nam je izredno všeč. Komenda je mirna, ni daleč od Ljubljane, le 20 minut, če ni gužve, avtobusna povezava do Lj je dobra. Začetek bo zmeden, a glavno je, da imamo omogočeno, da bo to enkrat naše. Plačevati najemnino zase je najboljša pogruntavščina v Sloveniji. Kredita za stanovanje ne dobiš, s tako najemnino pa plačuješ del kupnine. Stanovanje je najina velika želja, vedno sva si želela nekaj podobnega, dupleks, v hiški :) hahaha. Čas je, da se uresničijo napovedi vedeževalke, ko je rekla, da bomo živeli v veliki rumeni hiši čez mostiček.

Uradno se bomo vselili 1. februarja 2011, kako, še ne vem, ker imamo toliko krame, da bo treba vlak naročit. Vam pa povem že sedaj, da boste vsi vabljeni.

Aja, če pa ima kdo kak kuhinjski element odveč, se priporočam, ker bomo nekaj časa še brez tiste prave kuhinje. :)

Imam nov telefon

Miklavž in božiček sta letos pohitela in mi prinesla lepo darilo. Gotovo sta me slišala, kako sem se na Debelem Rtiču kregala, ker sem bila v hotelu v sobi brez TV, povrhu sem pa imela corbyija, s katerim sem komaj pogledal e-pošto. Ja, priznam, da se mahnjena na tehniko alla telefon. Zdaj imam spet Nokio, tokrat E5. Lušten telefon z ogromno enih funkcij, s katerimi sem vedno z vsem na tekočem. Pa še dober fotoaparat ima, 5.0, kar je tudi pomembno, saj se veliko slikamo. Ima sicer male, micene, tipke, a se hitro navadiš. Zdaj se bomo spet lahko pogovarjali prek video klica, montirala bom gor Garmina, ima Facebook, Gmail, Ovi, Bluetooth, mobilno TV ... Zraven sem pa dobila še fino torbico, da je zaščiten. Iiiiiii, sem vesela k strela. Evo, imam točno takega. Bel je lepši od črnega.

Ustvarjamo z ulitki

In še nekaj sva naredila s Tjuškom. Pomagal mi je pri barvanju, kot vedno. Tokrat sva naredila nove ulitke za božično drevesce in tablico z njegovim imenom.

Fimo masa

Prejšnji teden smo v šoli imeli tečaj fimo mase. No, pa sem osvojila osnovno tehniko tudi tega. Še sreča, da rada ustvarjam, da imam, upam si reči, vsaj malo smisla. In seveda, da vse to tudi uporabljam.

Fimo maso poznate predvsem zaradi nakita. Kolikokrat sem samo gledala čudovite izdelke in se spraševala, kako naredijo tako lepe vzorce. Ugotovila sem, da ni težko, samo čas si je treba vzeti. Seveda sem še daleč od "stručkov", a začetek je dober. Izpod mojih rok je nastalo nekaj lepih "korald", obeskov in uhanov. Trenutno imam okrnjeno zbirko barv fimo mase, le rumeno, zeleno in modro ter oranžno. Upam, da mi bosta Miklavž in Božiček prinesla še kakšno barvo :). Moram listek napisat :)

Ustvarjala sva

Danes sva s Tjuškom malo ustvarjala z das maso. Tjuš je naredil različne obeske za novoletno jelko, jaz pa snežaka in angelčka, ki bosta dobila svoje mesto nekje v stanovanju :). Vse sva pobarvala z akrilnimi barvami in polakirala z lakom v spreju.

Lumpijev tek - peto mesto

Letos je naš triletnik le dočakal svoj prvi tek. Lumpi je znamka, nad katero je Tjuš navdušen. In to, da bo tekel tam, kjer tečejo "lumpiji", je bila dovolj močna motivacija tudi za trening. Tako je bil prijavljen na maraton lumpijev, 200 metrov.

Trening je potekal na šolskem igrišču in na poti v Podutik. Ker je brez problema pretekel cel krog, ni bilo dvoma, da mu na teku ne bi šlo. Treba je bilo kupiti tudi opremo. Hlače za tek in na srečo smo dobili tudi Craftovo spodnje perilo. Super! Tako oblečen je bil povsem nared za tek, čeprav je potem pozabil na štartu, da mora sleči hlače, Lumpijeva majica je bila pa itak zakon.

Naša organizacija je bila pa na višku. Za en tek malega lumpija je bilo potrebnih pet. Ata ga je pripravljal na štartu, Špela je z ragljo navijala na ovinku, mama je navijala takoj za ovinkom, mami je slikala na tribuni, oči pa je tekača pričakal v cilju. Po pripravah staršev, da se morajo na štartu umakniti, so končno štartali. Pozor, zdaaaaj! Slediti so morali le animatorju v črnem. Tjuš je začel odlično in iz prve vrste štartal med prvimi. Niso ga motili naši navijaški klici, čeprav je slišal vsakega od nas. Lepo je pritekel na peto mesto. Odlično! Tekačev njegovega letnika je bilo prijavljenih 275, koliko jih je zares teklo, ne vem. A kakorkoli že ... medalja je zaslužena. In mamica in očka sva ponosna nanj, da je kaj.

Nekateri pravijo, da otroka s tem siliš v tekmovanja. Moje mnenje pa je, da se mora otrok naučiti tekmovati. Tudi sama sem kot otrok veliko tekmovala, pa z menoj ni nič narobe. Treba je v tem uživat in dokler je otroku to v veselje, ni s tem nič narobe. Tudi sama bi tekla, če bi bila pripravljena.

na štartu

tek med prvimi petimi

na cilju z medaljo

Rdečelasci

Po dolgem času smo spet rdeče barve ... Da se zlijemo z okolico v stanovanju, hahaha.

Umetniški talent

Včeraj je Tjuš v vrtcu narisal tri lepe risbice:

avto in pikapolonica

Tjuš in mami

oči plava

V glavnem bomo morali k frizerju, ker smo že hudi pankiči, hahaha.

Naš mali rolar

Po novem se rolamo vsi trije. Prejšnji teden so imeli v Intersportu znižanje malih rolerjev in ni bilo treba veliko besed, le nežen otroški pogled, pa smo jih kupili. Veselje! Takoj v nedeljo je bilo treba v Tivoli na rolerje.

Vsi trije smo jih obuli in gremo. Za roke, gor in dol po Tivoliju. A kaj ko so rolerji kar sami od sebe šli. Noooočeeeem! Glemo domov! Rolerji niso hoteli stati na mestu in ravnotežje se je izgubilo med tivolskim kostanjem. Uredu, po 20 minutah smo pač spokali in šli domov.

Prek interneta sem naročila še ščitnike. Danes so prispeli in ga počakali že v avtu pred vrtcem. Uhuhu! To pa bo, ja. Tudi občutek na rolerjih je bil nekaj drugega. Bil je vesel, da lahko pade in hitro je pogruntal, da je pač treba pasti na kolena. Naredila sva cel krog okoli garaž pred blokom, ene 200 metrov. Naučil se je celo sam pobrati, kar je za drugo rundo na rolerjih odlično. Bravo dete!

Naše novo stanovanje v barvah

Ta vikend smo barvali in ustvarjali. Janez in moj oči sta naredila čisto novo stanovanje, ki se je končno pokazalo, da je res lepo.

Dnevna soba je v oražni barvi z odtenki rumene, spodaj pa ima vzorec, narejen iz grobega kita. Videti je super. Jedilni kot je rdeč, hudo rdeč. Samo mizo in stole bomo enkrat imeli drugačne. Ampak potem bo pa že kičasto. Hodnik je rumen in lepo poživi tudi novo garderobno omaro, ki je v bolj temni barvi. Ja, sta moja delavca naredila kar šah vzorec, čeprav sem rekla, da ne bi. Ampak, kaj naj. Glavno, da imamo novo omaro. Tjuš je dobil svojo sobo, ker sva se midva preselila v dnevno. Za zdaj še brez podesta, a tudi to pride v kratkem. Glavno, da je piki poki navdušen nad svojo novo sobico. Njegova sobica ima modro steno in na slikici že pridno spančka pod modrim tunelom.

Ni še vse tako kot mora biti, a je že sedaj nekaj povsem drugega. Pridite pogledat. :)

Poročne slike 8.

Poročne slike 7.

Poročne slike 6.

Poročne slike 5.