Danes je bil spet en vroč dan in treba ga je bilo nekako izkoristiti. Morala bi biti na maratonu Franja, a so vsi načrti padli v vodo. In sem žalostna. Zjutraj sva imela na voljo izlet s kolesom ali pa obisk Toškega čela oziroma Šmarne gore. Tjuško je predlagal Šmarno goro, ker se bomo gor poročili. Skoraj no, na Šmarjetni pa res. :)
Poklicala sva še ata in mamo pa sta bila takoj zato, da prideta dol. Zraven je pa prišla še Špela. Ob pol enajstih je bil štart iz Tacna. Okoli 12 smo bili že na vrhu. Tjuš je hodil sam, čeprav z malo animacije, a je šlo. Pa na malico nismo smeli pozabiti, da je dobil dodatno energijo. Pod vrhom sta ga navdušila osel in oslica. Osel iz Shreka, normalno. Na vrhu je pozvonil z zvončkom, potem pa smo počivali na ležalnikih. Pozdravit nas je prišel en policijski helikopter, ki nam je pomahal. Kot nalašč za Tjuša je letel zelo nizko pod nami. Ob pol dveh je bila Šmarna dobesedno prazna. Le mi in še pet drugih smo sedeli gor ... Razlog? Nogometna tekma med Slovenijo in Alžirijo. Mislim, da je obisk Šmarne boljši celo v dežju. Imeli pa smo čudovit razgled tudi na prve maratonske kolesarje. Dol je šlo hitreje, saj se je pohodnik nesel na štuporami. "Ata, nesi me, bom bil zmatlan." Itak. Spodaj je bila cesta zaprta, zato sva morala čez Medvode domov. Doma pa takoj pod tuš in spat. Skupaj sva spančkala do pol sedmih. Sva se imela prav luštn.
Sicer pa kaj pretirano novega se ne dogaja. Jutri šibam z otroci na Rakitno za tri dni, potem pa v petek še za pet dni v Zambratijo. Fanta bosta ta teden sama, za vikend gresta pa k našim in bo Tjuško ostal na počitnicah. Ker je Janez potem popoldne v službi in ni šans, da bi menjal izmeno. Ja, sodelavci pa taki. Prstani so narejeni, samo iskat jih morava priti, a vse kaže, da jih bova šla šele konec meseca, ker prej ne bo časa. Shujševalna šiba sto na uro. Po dveh mesecih sva dala dol vsak po 9 kil in se nama kr lepo pozna. Komaj čakava, čeprav naju čaka še neki dela. Ampak čakam počitnice, prej ne bo šlo.
Danes ima pa Tanja 30. rojstni dan. Vse najboljše, da bi bila še naprej taka, kot si. Polna energije in topline, ki jo daješ svoji družinici.
Lepo se imejte, naslednjič poročam o šoli v naravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar