Pohodi

Ta vikend je bil v znamenju pohodov. Že v petek smo imeli športni dan v šoli - Pohod ob žici. Od šole do mesta po Poti spominov. Hodili smo dve uri, učenci so kar pridno hodili, bolj so se pritoževali učitelji :). V mestu smo si ogledali nastop naše šole na prireditvi Evropska vas. Moram reči, da je bil nastop naše šole res najboljši. Itak, če pa svoje učence sprejemaš za svoje otroke in ti kaka solzica ob njihovem nastopu stopi v oko.

A bolj pomemben je bil sobotni pohod. Tjuškov drugi. Ja, lani je bil tudi na pohodu, vendar se je peljal v vozičku. Letos pa je hodil. Na Viču smo se dobili z Vesno in njeno mami. Na Dolgem mostu je Tjuš dobil štampiljko v svojo Pohodno knjižico. Nato pa je hodil skoraj do Murgel oz do glavne pošte. Me je zelo pozitivno presenetil, saj veste, da imamo borbe s hojo na sprehodih. A ker so vsi hodili, je hodil tudi on. Darinka je šla raje naprej, mi trije pa smo si vzeli čas. Dobesedno. Do pošte smo rabili uro in pol, drugače pa pol ure nimaš kaj delat do tja. Dvakrat smo vmes počivali in jedli malico, pa kamenčke je bilo treba metat v ene cevi, pa oba psa vodit (Ejo in Ijo), pa vodo gledat ... skratka "na izi". Pred Murglami me je pa že lepo prosil, če se lahko nese. Dala sem ga v ruzak in zaspal je po petih minutah ter spal do Livade. To leto nismo šli v mesto, ampak kar čez Mestni log nazaj do Viča. Doma sva bila ob pol dveh in spat sem ga dala ob dveh. Ob pol treh sem se mu pridružila pa sva spala do pol šestih zvečer. Kako nama je pasalo. Zvečer sva šla še na en sprehod okoli blokov (slabo uro rabiva), najprej s poganjalčkom, ki pa ga je kmalu pustil za vogalom, sam pa odšel peš naprej. Spet sem samo gledala. Priden fantek.



Toda to še ni bilo vse. Presenetil me je tudi danes. Dopoldne sva šla na vrt s kolesom. Nazaj grede, okoli pol dvanajstih, mu rečem, da gremo domov in se ni hotel peljat s kolesom. Vso pot do doma (odrasel človek hodi slabih 15 minut) je tekel in se smejal. Nikakor ni hotel na kolo. Tako sva hodila eno uro domov. Za kosilo je pojedel še pol mojega, potem pa le zaspal.

Tako je moj mali pohodnik ta vikend prehodil nehote skoraj pet kilometrov. Pravi pohodnik! Bravo Tjuš.

Vrt, gredice, trava

Zadnje čase na vseh blogih berem samo o delu na vrtu. Me prav veseli, da nisem edina, ki o tem piše na svojem blogu. Saj veste, da smo mi šele lani dobili vrt in se šli bolj za šalo kot zares kmete. Lani nisem ravno vedela, kako naj se vsega skupaj postopim, pa čeprav smo doma imeli skoraj njivo, ne vrtiček in je na njej raslo marsikaj. A kaj ko se od vsega spomnim le dolgočasno obiranje fižola in kamilic, kar nama je šlo s Špelo iskreno na živce. Ko pa imaš enkrat svojo družino in si želiš, da bi tvoj otrok, ki je omejen na več sten bloka, preživel svoj prosti čas v naravi, ti ne preostane drugega, kot da postaneš vrtičkar sredi Ljubljane. V Dravljah se tako že drugo leto skriva prijeten prostorček z gredicami in travo, ki ga sama imenujemo preprosto vrt.

Kaj letos raste na vrtu? Petnajst gredic je skoraj polnih, na dveh bi se našlo še malo prostora za kakšno zelenjavico. Letos sem preučila kolobarjenje, haha, in prišla do sklepa, da letos ne bomo gnojili, ker ni potrebe (smo že lani). Iz vrstnega reda zelenjave in prijaznih "sosed" sem že lani diplomirala, letos pa sem že skoraj specialist. Redkvica zraven solate, ki odganja redkvično bolho, čebula odganja korenčkovo muho, korenček pa čebulno, paradižnik ne sme biti zraven paprike ... rdeča pesa gre pa preprosto tja, kjer je prostor. :) Skratka posejala in posadila sem vse, kar mi je prišlo pod roke:
solata (ki mi jo je takoj pojedel en hudič od polža, une ta posejane pa raje ven ni - bo treba še enkrat), čebula (pridno raste), korenje (ne vem, zakaj, ampak že lani sem za brez veze posejala dve vrečki, pa ni bilo niti "k" od korenja), bučke, rdeča pesa, kumarice za vlaganje, feferoni, ohrovt, por in zelje so nove povrtnine na mojem vrtu in pojma nimam kaj bo iz njih (do sedaj najslabše kaže feferonom), potem so tukaj še fižol, grah (je danes dobil ograjco, da bo lahko plezal), paradižnik (letos ima že hišico), paprika, kumare, koleraba, redkvica in špinača, ki so že lani pridno rasli in kaže, da bodo tudi letos. Za lepši vrt pa imam tudi jagode, ki rastejo v jagodnjaku, pa okoli njega, pa tam, kjer naj bi rasle rože, pa še na kompostu so se "zaredile", ker sem jih tja vrgla za stran. A so se kar prijele in zdaj bodo tudi tam. Maline (sosedove, ki gledajo na mojo stran) bodo tudi, ribez je na novo pognal, čeprav sem črnega porezala do tal (fak, ko bi bil vsaj rdeč). Trava okoli hiše je lepo zelena, grozdje že dela kuglce, vroče je tudi že in že lepo nabiramo sončne žarke.

Tjuš, v ozadju hišica za paradižnike in soseda delata

Tak je naš vrtiček. Še veliko bi se dalo spremeniti, najprej ograjo, a nimam kaj, ker je le v najemu. Samo da je naše, pa čeprav smo edini Slovenci na vrtu, pa največjega imamo hahaha. Tjuš uživa na vrtu sto na uro. Te dni sva vsak dan preživela tam. Zalivala sva vrt, plela, se sončila, igral se je z zemljo, naučila sem ga, da se lepo hodi po potkah med gredicami, čeprav se nama pri paradižnikovi hiši ustavi, ker mu ni jasno, zakaj za boga ne sme biti v njej. Gredice so dvignjene, tako da lažje hodi okoli njih. Danes na primer mi je nosil malo macolo, da sva lahko količke za grahovo ograjico postavila. Se je namatral s kladivom, da sem se mu samo smejala. Aja, seveda imava tudi obutev primerno. Vsi trije imamo tam druge čevlje, v katerih vrtnarimo, ker ko cel dan pada dež, bi lahko naslednji dan riž gojili, toliko je vode. In zato je treba biti napravljen povsem kmečko. Ti vsaj ni škoda cunj, ko prideš z vrta in si čuri muri od pete do glave. V glavnem uživamo ...

Še malo slikic, se bolj slabo vidi, a nekaj je ...

Redkvica

Čebula

Paradajz

Paprika

Grahek

Polž, polž, pokaž' roge ...

... če ne bom tvojo bajto 'zbil! Poznate to skovanko ali kako bi se že temu reklo. :) Danes je bil polžji dan, bi lahko rekla. S Tjušem sva namreč popoldne preživela na vrtu v družbi polžev.

Medtem ko sem plela, sem našla kar nekaj polžev s hišico. Če ne bi bilo Tjuša, bi jih seveda vrgla k sosedu na vrt (po vsej verjetnosti je vse, ki sem jih danes našla, on zmetal meni na vrt), Tjuš ima polžke rad in se že na daleč dere: "Mama, pooooo!", kar pomeni, da je zagledal polža. Danes je bilo veselje toliko večje, saj sem našla 11 polžev. Treh polžkov ni bilo doma, štirje so spali, štirje pa so bili pripravljeni na tekmovanje. Usedla sva se na travo in opazovala, kako se polžki premikajo. Kako pokažejo svoje tipalke, kako zlezejo drug na drugega in kako hitro lezejo. Trije so tudi tekmovali med sabo, nato pa so zlezli drug na drugega, kar je bilo smešno za dol past. Na koncu sva jih dala v peskovnik in opazovala, kateri bo prvi prilezel ven. Ja, ne boste verjeli. Trije so nama ušli iz ograde in se skrili pod rob peskovnika. Tjuš jih je pridno prelagal iz enega konca na drugega in se zelo zabaval. Zanimiva in zelo poceni igra. Jutri bova pa pogledala, če so naju polžki počakali.

Poleg igranja s polžki pa sva tudi zalila zelenjavo, Tjuš seveda s svojo novo kanglco. Seveda je najbolje zalivati vse drugo, samo solate ne. Če pa to pomeni narediti lužo okoli svojih čevljev, toliko bolje. Nato je s samokolnico vozil travo na kompost, vmes pa še pohodil par jagod in pregledal, koliko lahko pretrpi čebula, ali so paradižniki dovolj privezani in kakšno luknjo je izkopala Feja. Pestro, ni kaj. Utrujen po vsem tem? Seveda!

Že v enem od prejšnjih postov ste prebrali, da bo letošnja rojstnodnevna torta v obliki vlaka. Ideja je dala idejo in nastal je lep vlakec. Sama sem sicer še malo kritična do nje, ker vem, kje sem delala napake, a drugo leto bo bolje. Zdaj pa si oglejte video, kako je vse skupaj nastalo.

Piknik praznovanje za rojstni dan

Včeraj smo imeli na vrtu praznovanje za Tjuša in Janeza. Že dopoldne smo šli po gasilske mize h gasilcem, postavili šotore oz. plahte proti dežju, žar in pripravili vso hrano in pijačo. Tjuš je do pol treh še spal, tako da sva midva prišla malo kasneje. Ob treh pa je bila večina že zbrana. Prišli so vsi, ki jih imata Tjuš in Janez rada, razen seveda Tjuševe botrice, ker niso mogli priti.

Tjuš sicer ni bil ne vem kako razpoložen, ker se ni dobro naspal. A ko je videl vse otroke, bratranca Nejca in Žiga, malega bratranca Maksa in prijateljici Nayo in Polonco, je pozabil na "skrbi" in se začel zabavat. Najboljše ideje za zabavo sta imeli Naya in Polonca, itak, če so pa to trije aprilski kompanjoni. Marjana pa je pripeljala seveda tudi svojega sinka Matevža, ki pa je bil pikc pokc še premajhen, da bi se igral s temi navihanimi lumpi. Drugo leto, fant, boš pa tudi ti med razgrajači.
Tjuš, vse najbolse!

Iskrena otroška ljubezen

Polonca in Tjuš sta odkrila, da je ful fajn, če se do onemoglosti vrtita okoli droga od šotora in potem popadata na tla ter se pri tem smejita kot pohana piška. Če pa še padeta drug na drugega, toliko bolje. Skupaj z Nayo pa sta odkrila delo na vrtu. Vsak svoj pripomoček v roke in gremo najprej v napad na jagode, kasneje pa sta "štela" gredice in je Tjuš Nayi pridno razkazoval, kaj vse je njegova mamica posadila. Dokler ju seveda nisem zagledala. Lumpa! Na srečo mi nista pohodila nobene sadike, a vseeno sta morala dol z vrta. Navsezadnje imamo dovolj trave na vrtu. Da o tem, kako so bili vsi trije umazani, raje ne bi. Čurimuriji! Tudi Maks je raziskoval nov svet na vrtu.
Maks, živjo, pridi se igrat!

Tjuš ga je bil zelo vesel, ko je prišel in ga je hotel hitro vključiti v družbo, a Maks je bil še malo štorast, da bi sledil njegovim navodilom. Ja, se pozna leto razlike. Maks je hitro našel novo igro, "baaaa" so viseli na hišici in hotel je imeti vse. Z baloni se je igral kar nekaj časa. Bratranca Žiga in Nejc sta že večja, Nejc se je sicer kar lepo zaigral z vsemi, Žiga pa je tako ali tako poseben primer. V glavnem otroci so se zabavali, to je glavno.

Klepet pod štorom

Mi "tastari" pa smo sedeli in debatirali ter vsake toliko katerega od otrok nahranili in napili. Mislim, da so se vsi dovolj najedli in napili in da nihče ni odšel domov lačen. Kar je bil seveda tudi naš namen. Upam, da tudi, da se niso preveč sekirali, če so bili malo umazani, vendar vreme je naredilo svoje in vsake toliko se je malo ulilo, drugače pa skozi oblake pokukalo tudi sonce. Okoli sedme ure smo se vsi odpravili domov, saj je bilo že hladno. Tjuš pa zaspan, da je komaj gledal. A doma je vseeno imel čas, da je pogledal darila.

Vesna razmišlja, kako lepo bo, ko bo tudi ona mamica


Pijemo in jemo ...


čakanje na hrano ... lačni smo, lačni smo!


Na vrtu se je najbolj razveselil vlakcev (od Vesne in babi), dobil je namreč veliki in mali vlak iz zbirke Tomažek. njegov čuču je sedaj v pravih velikostih, ne le na sliki in v risanki. Drugo darilo, ki bo ravno tako zelo uporabno, pa je samokolnica s pripomočki za vrtnarjenje. Jo je že pogrešal in že vidim, da jo bova pridno uporabljala, ko bova plela gredice. Oblačila, od najboljšega anoraka za v hribe in na kolo, kolo poganjalec, vendar ima še par cm prekratke noge, zato mu trenutno še ni tako zanimivo, a tudi ta bo enkrat prišel v plan ... ta darila ga niso tako pritegnila. A prišla mu bodo še kako prav in prav vesela sem, da je dobil tudi večje številke oblačil, da bo tudi za kasneje. Doma pa se je najbolj navdušil nad avtom, ki ima zraven kocke, in celo vrečko kock, iz katerih lahko sestavi vlak. To bova jutri sestavljala, ker danes še ni bilo časa. Čokolade so šle pa vse lepo v omaro, za vsak dan ena. Skratka daril in čestitk je bil več kot vesel in še enkrat hvala Špeli, Saški, Vesni, Petri in Marjani (samo teh pet me namreč bere). Darila pa je dobil tudi Janez, najbolj je seveda vesel evrčkov za nov soft shell jakno, lučke je na kolo že namonitral, našprical se je že z novimi spreji, zmaja bo pa spuščal, ko bo dovolj vetrovno :). Hvala vsem. Če ne prej, bo naslednji veliki piknik na moj 30. rojstni dan, zadnji vikend v avgustu.



novo kolo, ki pa je še malo preveliko, a fant bo že zrastel


Špela, Sandi in mama so mu podarili lepa darila, veliko za oblečt in bonbončke


najboljši darili


takole je odpiral darila



Pa še nekaj slik, kaj vse se je dogajalo:

Dominik in Petra klepetata, Marjana pa kritično ocenjuje dogajanje :)


Paaaaaa! (beri padel)


Maks, saj si uredu oblečen. Veš, tukaj je bolj umazano!


Čestitke Petre Janezu


otroški animator Roman - lekcija, učenje tenisa


Oči, a takole je servis?


A misliš, da bo kdo kaj rekel, če se vrtiva, Tjuš?
- Ne, ne, dejva, se vidiš, da vsi vidijo samo hrano!



Naya, dej pridi k meni, ti bom pokazal kako se pleve.


Tako ja, vidiš, kako ti gre. Prava vrtnarka si, punca moja!


Mami, ta žoga pa ni balon!


torta vlak je prisopihala in Tjuš je upihnil dve svečki


od leve: Polonca, Naya, Maks, Nejc, Tjuš in Žiga



zvečer je še Feja komaj stala na nogah - pravo prijateljstvo otroka in psa

Saška, vse najboljše!

Včeraj je praznovala rojstni dan moja sestrična. Najprej se ji moram opravičiti, ker je bila vse popoldne poleg mene, meni pa je ušlo iz glave, kateri dan je. Se pozna, da sta oba moja fanta praznovala včeraj. Ampak čestitka je vseeno iz srca:

Draga Saška,

rojstni dan si praznovala,
v 33. leto si vstopila,
polna optimizma in veselja,
novih dogodivščin boš še doživela.
Mamica si sinku zlata,
ljubezni polno daješ fantu svojemu,
dva tvoja fanta, ki imata te zelo rada.
Želimo ti spretne prste pri pisanju diplome,
glavo polno skoncentriranih misli in idej,
da v službi bi napredovala,
da lahko vse svoje znanje bi jim pokazala.
Na poti življenja srečuj same dobre ljudi,
potovanja naj bodo zabavna,
sladki trenutki naj ti bogatijo življenje,
v vročih dneh naj te ohladi škaf mrzle vode,
v hladnih pa ogreje termofor,
da bi čim prej zbrala pogum in naredila izpit za avto,
da ne bo vozil samo Marko,
da bova šli skupaj na Toško,
vse ovire premaguj "po moško",
naj te vsaj enkrat še obišče štorklja,
da bo v hiši otroški smeh in veselja doma,
da boste srečna družinica.

Vse najboljše za rojstni dan ti žlimo
Urška, Janez in Tjuš.

Pa še en kratek filmček