Bacili so take majhne, take majhne nemarne živali ... brez barve, okusa in vonja ... množijo se kakor za stavo ... napadejo vse, kar je zdravo ... težko se jih polovi ... ba... ba... bacili ... Znana otroška pesmica, ki jo vsakodnevno poslušava s Tjušem in se smejiva. A ko so nas ta mesec bacili že malo prevečkrat obiskali, jih imamo počasi že vrh glave.
Tjuš je bil do sedaj zelo redko bolan, najbolj lani med božičem in novim letom, ko je imel trebušno gripo in kasneje še bronhitis. Do septembra je bil le nahoden, nič posebnega bi rekel. Z odhodom v vrtec pa smo v ceno "polnega penzijona" dobili še darilo, vsakotedensko pošiljko novih bacilov. Enkrat v obliki prehlada, drugič v obliki vnetja ušesa, zdaj je na pohodu vneto grlo in vročina. Vsega skupaj je bil v vrtcu 10 dni! En teden v vrtcu, že bolan. Se pozdravi, dva dni v vrtcu, spet bolan. Vse stakne, vse, kar gre mimo njega. Imam občutek, da ga bacili prav čakajo med vrati igralnice. In takoj, ko ga zagledajo, že vpijejo: "Tjuš je prišel, navali narod!". Bogi revež niti ne ve, zakaj je v vrtcu. Dva dni je, pa spet 10 dni ne.
To rundo so nas še dobili, sedaj nas ne bodo več. Napovedali jim bomo vojno. Resno. Samo ne vem, kako. Ker to rundo je bacil položil tudi očka. Ne sicer dobesedno, ker še vedno hodi naokrog, a ostal je skoraj brez glasu. Mene ne upajo ujeti. Ker trenutno nimam časa zanje. Sem preveč naspidirana. Bojim pa se, da ko se bom enkrat sprostila in malo odpočila, bodo ujeli mene. Začaran krog.
In kdo je kriv za pospešeni napad bacilov? Moj odgovor je VREME. Tudi vreme ni več tisto, kar je bilo. Ne ve, ali bi bilo hladno ali še malo toplo. V enem dnevu imaš pet sort vremena, ne veš, kako bi se oblekel. Tudi bacili ne vedo, ali naj gredo v zimsko spanje ali naj zmrznejo. In uberejo srednjo pot - počivat gredo k človeku, ki se je nič hudega sluteč znašel v jeseni, ko na eni strani objukuje vroče poletje, na drugi strani pa se pripravlja na zimo. Idealno razpoloženje za bacile.
In jesen je v svojih barvah tako lepa!
Tjuš je bil do sedaj zelo redko bolan, najbolj lani med božičem in novim letom, ko je imel trebušno gripo in kasneje še bronhitis. Do septembra je bil le nahoden, nič posebnega bi rekel. Z odhodom v vrtec pa smo v ceno "polnega penzijona" dobili še darilo, vsakotedensko pošiljko novih bacilov. Enkrat v obliki prehlada, drugič v obliki vnetja ušesa, zdaj je na pohodu vneto grlo in vročina. Vsega skupaj je bil v vrtcu 10 dni! En teden v vrtcu, že bolan. Se pozdravi, dva dni v vrtcu, spet bolan. Vse stakne, vse, kar gre mimo njega. Imam občutek, da ga bacili prav čakajo med vrati igralnice. In takoj, ko ga zagledajo, že vpijejo: "Tjuš je prišel, navali narod!". Bogi revež niti ne ve, zakaj je v vrtcu. Dva dni je, pa spet 10 dni ne.
To rundo so nas še dobili, sedaj nas ne bodo več. Napovedali jim bomo vojno. Resno. Samo ne vem, kako. Ker to rundo je bacil položil tudi očka. Ne sicer dobesedno, ker še vedno hodi naokrog, a ostal je skoraj brez glasu. Mene ne upajo ujeti. Ker trenutno nimam časa zanje. Sem preveč naspidirana. Bojim pa se, da ko se bom enkrat sprostila in malo odpočila, bodo ujeli mene. Začaran krog.
In kdo je kriv za pospešeni napad bacilov? Moj odgovor je VREME. Tudi vreme ni več tisto, kar je bilo. Ne ve, ali bi bilo hladno ali še malo toplo. V enem dnevu imaš pet sort vremena, ne veš, kako bi se oblekel. Tudi bacili ne vedo, ali naj gredo v zimsko spanje ali naj zmrznejo. In uberejo srednjo pot - počivat gredo k človeku, ki se je nič hudega sluteč znašel v jeseni, ko na eni strani objukuje vroče poletje, na drugi strani pa se pripravlja na zimo. Idealno razpoloženje za bacile.
In jesen je v svojih barvah tako lepa!
Ni komentarjev:
Objavite komentar