Enooki Jack

Tako me je začel klicati Janez, ko je včeraj zagledal moje oko. Hahaha! Ne, pa ni smešno, ker boli in kljuje. Oko je namreč vneto, beločnica je rdeča, napol je odprto in čez noč se mi spopa skupaj, da ga komaj rešim.

Vzrok? Smučanje na Zelenici oziroma prepih. Med smučanjem ni bilo čutiti, da bi mi pihalo, zato sem bila v torek zjutraj toliko bolj presenečena nad spremembami. Mislila sem, da bodo "domača" zdravila pomagala, pa niso. Danes je bilo še slabše, zato sem komaj dočakala uro eno, da sem poklicala k zdravniku. Sprejela me je prijazna sestra, zdravnik pa je bil majhen plešast možic. Z rokavico na roki si je ogledal oko, pritiskal nanj, me spraševal, kje in kako me boli ... in mi napisal standardno zdravilo tobrex kapljice in mazilo. Oborožena z očesnimi antibiotiki in bistveno boljše volje sem odšla domov praznovat silvestrovo.

Te dni se moram paziti. Ne na prepih, si redno dajati kapljice, skratka paziti, da se stvar ne ponovi. V lekarni me je lepo opozorila, naj zdravilo uporabljam še kak dan dlje, ko je oko že zdravo. Grem v boj z vnetjem, do novega leta mora biti oko že bolj uporabno, če ne, kot je rekla Špela, sploh ne bom videla novega leta.