Prejšnji teden sem bila več ali manj sama doma. Janez je delal, Tjuš pa je bil na počitnicah na Veternem. In seveda veselo užival. Dneve je preživljal z mamo in atom, v petek pa so šli celo v Prekmurje na piknik, tam prespali in se šli v soboto kopat v Moravce. Če to niso super počitnice.
Jaz sem seveda izkoristila samski teden za bluzenje naokoli. V petek sem šla celo k frizerju in si privoščila povsem novo barvo. Tri prelivajo se odtenke rjave barve ter malo striženja. Kako mi paše, pa presodite sami. Meni je všeč.
Petkov večer je bil namenjen babjemu klepetu s sestrico in nekdanjo sosedo Evo, s katero se nisva videli že sto let. Pogledat sem šla njeno novo stanovanje in bila navdušena, kako lepo ga je opremila. Ja, tudi Špela in Sandi prenavljata svoj štuk in sta prav luštno opremila prvi del. Še kuhinja in bo popolno. Ko bo pa dnevna, bo pa že kičasto. Res, lepo. Sem tko vesela zanju, da je kaj. Jaz bi tud!!!! :( Sobota se je vlekla kot ena kača in kar ni bilo večera, da bi moj falotek prišel domov.
Končno! Me je objemal in objemal, pa se me dotikal in ves čas govoril "mami, mami, mami". Sploh ni mogel verjeti, da sva skupaj. Pikc mali me je pogrešal sto na uro, čeprav je užival povsod, kjer je bil. V nedeljo se me je za vsak slučaj držal kot klop. Da ne bi slučajno kam ušla.
V ponedeljek, včeraj, pa ga je po osmih tednih spet čakal vrtec. Ojoj! Težko je bilo. Nova igralnica, novo nadstropje, prijatelji so ga že čakali. Jok in trd objem mamice, da ne gre v vrtec. Komaj se je odlepil od mene, imela sem samo pol minute časa, da sem povedala, da je brez pleničke, kako reče, ko gre lulat in kako kakat. Pa sem šla. Srce me je bolelo, a vedela sem, da je težko le prve minute, potem bo pozabil. Ko sem ga ob treh prišla iskat, je še trdno spal. Z vzgojiteljico sva se malo pogovarjali in obdelali otroke na ležnikih, ugotovile, kako so vsi zrasli, kako govorijo, zanimivo mi je pa bilo, da sta brez pleničke samo Tjuš in še ena punčka. Sem pričakovala vseeno kakega več, glede na to, da so skoraj vsi ostali doma med počitnicami. Tjuš in Iris sta si tako kot prva nepleničkarja priborila vsak svoj wc in zdaj skupaj hodita nanj. Umivalnik je mini mini in so prav luštni, ko se umivajo v njem. Kopalnica se namreč drži igralnice, tako da te ne zapuščajo, kar je super. Imajo še dve kahlici, vendar je Tjušu školjka bolj všeč. Lump! Danes je še malo pojokcal zjutraj, moral je iti s trakom na glavi (pripeljeva se namreč s kolesom) v igralnico, a se je takoj pomiril in preživel lep dan. Ko sem ga prišla iskat, je bil dobre volje in je vse lepo pozdravil. Jutri bo že spet bolje.
Jaz sem začela s poukom. Tokrat še vedno kot pripravnica. Ampak zdaj gre zares. Čaka me namreč strokovni izpit. Naslednji teden imam pet nastopov, ki jih pride ocenit ravnateljica, potem pa se prijavim. Tako da se v ponedeljek začnem učit. To bo še zanimivo, se nisem že celo leto. Upam, da se še znam. Hahaha! Imam pa eno dobro novico. Na šoli naj bi me po 15.9. zaposlili za najmanj en mesec, in sicer v podaljšanem bivanju. Super fino fajn, vmes pa bom učila tudi 2. nivo 7. razred, ki sem jih imela že lani v nivoju in se z njimi dobro razumemo. Sem prav vesela, da sta mi Milojka in Lidija zaupali ta nivo, bo pravi izziv tista ura na teden. Mogoče me bo kdo zdaj čudno gledal, toda meni vse te ure pomenijo največ v službi. Prošenj sem poslala milijon, zdaj pa čakam "nekoga", ki mi odobri vsaj eno in me vzame v službo. Bi bilo lepo videti, je rekel slepi. Al kako že.
Danes sem dobila lep mejl od Helene. Poslala mi je namreč slikice Tjuša in njene Julija od zadnjič, ko sva bila na obisku pri njih. So tako lepe slikice, da jih moram objavit. Prav želim si, da bi bil Tjuš enkrat bratec tako prisrčni punčki, kot je Julija.
Sicer pa ni nič novega, ker mi je danes spet crknil avto. Normalno je vžgal, šla sem na bencinsko, potem pa sva v avtu čakala eno gospo in poslušala muziko. Pa se ugasne radio in avto ni več vžgal. V dobrih petih minutah se je izpraznil akumulator. Fuck off! Res, no. A je lahko še kaj? Itak, da sva bila sama, ker je Janez glih danes moral delati cel dan, čeprav bi moral do treh. Ko pa je prišla tista gospa, sva pa imela še to smolo, da je bil njen akumulator "skrit" in ravno tako je bilo pri naslednjem avtu. Na koncu smo avto porinili po parkirišču in je na srečo vžgal. Sem šla direkt po nov akumulator, ker se ne mislim več jeb... po cestah. Da ne govorim, kako mi računalnik nagaja. En dan bosta oba letela po zraku ... da ne boste mislili, da je NLP. Samo moji nedelujoči predmeti bodo :).
Še kaj? Jah, 30 jih bom imela v četrtek. Praznovala naj bi v soboto na vrtu pa zgleda, da bo grdo vreme. Zato vneto iščem zaprto lokacijo za piknik in kot nalašč od 30 možnosti ni niti ena prosta. Trenutno je v igri še ena in upam, da mi jutri moj ata potrdi, da je prosto. Kva sem jezna, res. Cel avgust je bilo lepo, prvi teden septembra pa bog ne daj. Ampak, upanje umre zadnje.
Kolesarjenje? Nič, razen po Ljubljani, ker popoldne enostavno ne najdem časa. Groza!
30? Lepa leta, a o tem kaj več, ko bom tam :).
Jaz sem seveda izkoristila samski teden za bluzenje naokoli. V petek sem šla celo k frizerju in si privoščila povsem novo barvo. Tri prelivajo se odtenke rjave barve ter malo striženja. Kako mi paše, pa presodite sami. Meni je všeč.
Petkov večer je bil namenjen babjemu klepetu s sestrico in nekdanjo sosedo Evo, s katero se nisva videli že sto let. Pogledat sem šla njeno novo stanovanje in bila navdušena, kako lepo ga je opremila. Ja, tudi Špela in Sandi prenavljata svoj štuk in sta prav luštno opremila prvi del. Še kuhinja in bo popolno. Ko bo pa dnevna, bo pa že kičasto. Res, lepo. Sem tko vesela zanju, da je kaj. Jaz bi tud!!!! :( Sobota se je vlekla kot ena kača in kar ni bilo večera, da bi moj falotek prišel domov.
Končno! Me je objemal in objemal, pa se me dotikal in ves čas govoril "mami, mami, mami". Sploh ni mogel verjeti, da sva skupaj. Pikc mali me je pogrešal sto na uro, čeprav je užival povsod, kjer je bil. V nedeljo se me je za vsak slučaj držal kot klop. Da ne bi slučajno kam ušla.
V ponedeljek, včeraj, pa ga je po osmih tednih spet čakal vrtec. Ojoj! Težko je bilo. Nova igralnica, novo nadstropje, prijatelji so ga že čakali. Jok in trd objem mamice, da ne gre v vrtec. Komaj se je odlepil od mene, imela sem samo pol minute časa, da sem povedala, da je brez pleničke, kako reče, ko gre lulat in kako kakat. Pa sem šla. Srce me je bolelo, a vedela sem, da je težko le prve minute, potem bo pozabil. Ko sem ga ob treh prišla iskat, je še trdno spal. Z vzgojiteljico sva se malo pogovarjali in obdelali otroke na ležnikih, ugotovile, kako so vsi zrasli, kako govorijo, zanimivo mi je pa bilo, da sta brez pleničke samo Tjuš in še ena punčka. Sem pričakovala vseeno kakega več, glede na to, da so skoraj vsi ostali doma med počitnicami. Tjuš in Iris sta si tako kot prva nepleničkarja priborila vsak svoj wc in zdaj skupaj hodita nanj. Umivalnik je mini mini in so prav luštni, ko se umivajo v njem. Kopalnica se namreč drži igralnice, tako da te ne zapuščajo, kar je super. Imajo še dve kahlici, vendar je Tjušu školjka bolj všeč. Lump! Danes je še malo pojokcal zjutraj, moral je iti s trakom na glavi (pripeljeva se namreč s kolesom) v igralnico, a se je takoj pomiril in preživel lep dan. Ko sem ga prišla iskat, je bil dobre volje in je vse lepo pozdravil. Jutri bo že spet bolje.
Jaz sem začela s poukom. Tokrat še vedno kot pripravnica. Ampak zdaj gre zares. Čaka me namreč strokovni izpit. Naslednji teden imam pet nastopov, ki jih pride ocenit ravnateljica, potem pa se prijavim. Tako da se v ponedeljek začnem učit. To bo še zanimivo, se nisem že celo leto. Upam, da se še znam. Hahaha! Imam pa eno dobro novico. Na šoli naj bi me po 15.9. zaposlili za najmanj en mesec, in sicer v podaljšanem bivanju. Super fino fajn, vmes pa bom učila tudi 2. nivo 7. razred, ki sem jih imela že lani v nivoju in se z njimi dobro razumemo. Sem prav vesela, da sta mi Milojka in Lidija zaupali ta nivo, bo pravi izziv tista ura na teden. Mogoče me bo kdo zdaj čudno gledal, toda meni vse te ure pomenijo največ v službi. Prošenj sem poslala milijon, zdaj pa čakam "nekoga", ki mi odobri vsaj eno in me vzame v službo. Bi bilo lepo videti, je rekel slepi. Al kako že.
Danes sem dobila lep mejl od Helene. Poslala mi je namreč slikice Tjuša in njene Julija od zadnjič, ko sva bila na obisku pri njih. So tako lepe slikice, da jih moram objavit. Prav želim si, da bi bil Tjuš enkrat bratec tako prisrčni punčki, kot je Julija.
Sicer pa ni nič novega, ker mi je danes spet crknil avto. Normalno je vžgal, šla sem na bencinsko, potem pa sva v avtu čakala eno gospo in poslušala muziko. Pa se ugasne radio in avto ni več vžgal. V dobrih petih minutah se je izpraznil akumulator. Fuck off! Res, no. A je lahko še kaj? Itak, da sva bila sama, ker je Janez glih danes moral delati cel dan, čeprav bi moral do treh. Ko pa je prišla tista gospa, sva pa imela še to smolo, da je bil njen akumulator "skrit" in ravno tako je bilo pri naslednjem avtu. Na koncu smo avto porinili po parkirišču in je na srečo vžgal. Sem šla direkt po nov akumulator, ker se ne mislim več jeb... po cestah. Da ne govorim, kako mi računalnik nagaja. En dan bosta oba letela po zraku ... da ne boste mislili, da je NLP. Samo moji nedelujoči predmeti bodo :).
Še kaj? Jah, 30 jih bom imela v četrtek. Praznovala naj bi v soboto na vrtu pa zgleda, da bo grdo vreme. Zato vneto iščem zaprto lokacijo za piknik in kot nalašč od 30 možnosti ni niti ena prosta. Trenutno je v igri še ena in upam, da mi jutri moj ata potrdi, da je prosto. Kva sem jezna, res. Cel avgust je bilo lepo, prvi teden septembra pa bog ne daj. Ampak, upanje umre zadnje.
Kolesarjenje? Nič, razen po Ljubljani, ker popoldne enostavno ne najdem časa. Groza!
30? Lepa leta, a o tem kaj več, ko bom tam :).
1 komentar:
Super frizurca!
In držim pesti za strokovni izpit! Pa za službo tudi. Vem, kako je, ko pošiljaš prošnje, pa dobiš same negativne odgovore ali pa celo nič. Ampak verjamem, da se bo kaj našlo tudi zate. Morda bo pa s strokovnim izpitom vse postalo drugače. ;) Držim pesti, res. :)
Objavite komentar