Trst, Miramar, Devin

Danes smo imeli strokovno ekskurzijo s kolektivom šole. Šli smo do Trsta, nato do gradu Miramar in naprej do Devina.

TRST

Odhod je bil pol osmih zjutraj in pot nas je prek Opčin vodila do Trsta. V Opčinah imaš možnost, da parkiraš avto (brezplačno) in se s tramvajem pelješ do Trsta. Železniška postaja v Trstu je v pročelju identična naši ljubljanski. Zakaj? Ker so v času Habsburžanov vsi gradili po istem kopitu. Malo naprej od postaje pridemo do manjšega parka, okoli katerega je zgrajeno krožno križišče. Tu najdemo spomenik Elizabeti Bavarski oz vsem znani Sissi, ženi Franca Jožefa I. O njenem življenju sem izvedela kar nekaj sočnih. Bila je mati štirih otrok, zelo spoštovana, vendar je pri petdesetih letih po samomoru sina Rudolfa padla v globoko depresijo in se oblačila samo še v črnino. Bila je tudi anoreksična in imela neko čudno prepričanje, da mora imeti obseg pasu 49 cm. Če se je zredila za en cm, je najmanj en teden jedla samo olupljene mandlje, da se je obseg pasu zmanjšal. Na koncu jo je umoril nek sprehajalec, ki jo je zabodel s pilo v prsi. Ker pa je imela steznik, nekaj časa sploh niso vedeli, kaj se dogaja, saj ji je ta zadrževal krvavitev. Danes bi jo lahko primerjali s princeso Diano.



Avtobus nas je potem zapeljal do griča nad Trstom, San Giusto. Kolikokrat smo morali obrniti in vprašati za pot, raje ne povem. Imeli smo namreč šoferja, ki je vedel le to, da gre v Trst, tega mesta pa ni maral. Res te zadane kap. San Giusto je grad, ki ga je dal zgraditi Friderik III. Habsburški, Beneška republika pa je kasneje dopolnila okolico gradu. Danes je grad muzej in trenutno je v njem zbirka, kako so ljudje pred leti hodili na Ponte Roso nakupovat. Takoj po vojni in nekje do 1970 je bil Trst glavno nakupovalno središče tudi za Jugoslavije in baje so se vili vlaki ljudi proti Trstu. Z gradu je čudovit razgled na samo mesto. Zanimivo je, da je osrednji del Trsta italijanski in zelo kozmopolitanski, zaledje Trsta pa je slovenski. Nazaj proti samemu strogemu centru, ob morju, smo šli peš.





Ustavili smo se na Piazza Unita, ki je največji odprti trg na morje v Evropi. Tu najdemo vladno palačo, občinsko palačo in palačo Lloyd, kjer je bila nekoč največja banka. Sredi trga stoji Mazzolijeva fontana oz Fontana štirih celin. Ob Mussolinijevem prihodu je bila fontana odstranjena in vsak kamen so oštevilčili in ga leta 1968 znova postavili na svoje mesto. Vhod na trg pa predstavljata dva devet metrov visoka stebra, drogovi zastavonosilci, arhitekta Attillija Selve. Na trgu pa najdemo tudi Karlov stolp, posvečen Karlu VI., ki je bil dobrotnik Trsta.







Nadaljevali smo proti Ponte Rosa, kjer je bilo nekoč polno stojnic, danes pa srečaš le še Senegalce, ki ti prodajajo poceni Rolex uro :). Na poti na enem mostičku, od koder smo imeli razgled proti P. Rosi, smo zagledali kip pisatelja Jamesa Joysa. Vsi ga gotovo poznate po znanih delih, kot staUlikses in Finneganovo prebujenje. Joyce je 11 let živel v Trstu. Zanimivo pa je, da je na enem od potovanj v Trst, pristal celo v Ljubljani, kjer je prespal eno noč. Z vlakom se je namreč pripeljal na železniško postajo in mislil, da je že v Trstu. Ko je stal pod milim nebom in gledal zvezde, ga je navdušil vonj zemlje (no, potem veste, kako majhna je bila takrat Ljubljana).



GRAD MIRAMAR

Miramar po špansko pomeni pogled na morje in to dobesedno. Pogled je namreč čudovit. Grad leži nekaj kilometrov od Trsta v smeri proti Udinam. Zgraditi ga je dal Ferdinant Maksimilian I. Habsburški, mlajši brat Franca Jožefa. Ko je bil on ustreljen in se je ženi Scharlotti Belgijski omračil um, je grad služil kot občasna rezidenca Habsburžanov, danes pa je v njem muzej. Grad ima dva nadstropja, v njem pa si je mogoče za 4 evre ogledati zasebne prostore Maksimilijana in njegove žene. Zunaj poslopja se razteza ogromen park z redkimi eksotičnimi rastlinama, med njimi najdemo tudi sekvojo.

plaža pred Miramar, zaprta

vhod v park

pogled iz parka
iz spodnje strani

lastno pristanišče

GRAD DEVIN

Še nekaj kilometrov naprej stoji na pečini, klifu, grad Devin (Diuno). Gre za naselje Devin, ki je last družine Torre e Tasso (nem Thurn und Taxis). Ima dva gradova, stari je v ruševinah in leži na vzpetini nižje, novejši pa je v odličnem stanju, saj družina še vedno živi v hiši, ki je spada pod grad. Srečali smo namreč tudi princeso. Od leta 1982 najdemo v gradu tudi prostore United World College of the Adriatic. Od Devina do bližnjega mesta Sesljan povezuje Rilkejeva pot po pečinah nad morjem. Pot se imenuje po romantičnem pesniku Rilkeju.

pogled na ruševine starega gradu

notranje stopnišče

Rilkejeva pot nad pečinami

Po ogledu Devina smo se z avtobusom odpeljali proti Kozini, kjer smo v pivnici Mahnič dobro jedli in pili. Domov smo prišli ob pol devetih, vsi polni vtisov od čudovitega izleta. Morala sem vse skupaj napisati takoj, dokler še kaj vem o vsem skupaj. Lahko pa rečem, da je na poti od Trsta proti Miramaru čudovita plaža v senčki med borovci, z veliko igrali za otroke. Najbolje pa je, da je parkirišče zastonj, samo dovolj zgodaj moraš priti, da dobiš blizu plaže. En lep izlet nam torej ne uide.