Tjuš praznuje 3. rojstni dan

Najino malo srce danes praznuje rojstni dan. Ta dan je težko čakal. Že zjutraj, ko sva mu čestitala, je vprašal, kje je torta. Midva pa sadni dan. Nič nismo komplicirali, dobil je darilo, eno veliko knjigo o kmetiji, in eno malo tortico v obliki ježka. Tri svečke in bilo je dovolj, da je bil nasmešek na obrazu do ušes. Popoldne pa smo šli na obljubljeno kopanje v Atlantis. Naša žaba je bila v vodi tri ure in 50 minut od štirih ur. Je dodobra izkoristil karto. Hahaha. Samo skakal je v vodo in se vozil po malem toboganu. Komaj sva ga spravila ven, da je pojedel par piškotov, potem pa takoj v vodo. Do onemoglosti. Zdaj pa že sladko počiva. Edino dude nismo vrgli v smeti, ker ni počila.

Filmček o tretjem letu

Nekaj današnjih slikic

Za rojstni dan ti želiva, dragi sine, da bi bil zdrav kot riba, vesel kot žaba, da bi skakal kot opica, da bi tekel kot gepard, da bi bil pogumen kot lev, da bi bil svoboden kot ptiček, da bi naju vedno imel tako rad, kot imava midva tebe. Vse najboljše Tjuš!

Dogaja se pa še Špela praznuje

Ja, dogaja se marsikaj.

1. Danes ima sestrica Špela rojstni dan. Praznovali smo že v soboto in našega mini darila je bila zelo vesela.

2. Tjuško je bil z mamo in atom v Volčjem Potoku na dinozavrih in zdej imamo dinozavromanijo. Prej jih ni niti porajtal, zdaj pa ima tudi že doma nekaj primerkov.

3. Poleg dinozavrov je bil ta vikend tudi v Bohinju na Mrcina ranču, kjer je jahal konja in bil povsem fasciniran.

Nato so šli še na avtovlak proti Primorski in v Goriška Brda na kosilo.

4. V šoli je pomagal pri vajah za lutkovno igrico.

5. Poročne priprave so v polnem teku. Vabila sva razdelila že skoraj vsem, manjkata še ena sestrična in en bratranec, s katerimi se ne ujamemo. In še nekaj prijateljev, ki bodo povabljeni le na cerkveni in uradni del. Mogoče se sliši čudno, a rada bi imela ob sebi vse ... na večerji pa bodo le sorodniki. Zapletlo se je pri fotografu, a sva hitro našla novega. Ga je Petra predlagala in smo se "ujeli", zato res upam, da bo zdaj vse tako, kot je treba. Ostalo naj bi bilo dogovorjeno, malo naju muči še torta, ker imava preveč ponudb :). Kupiti morava še eno srajco za Janeza, pa še za Tjuša obleko, narediti moramo še zahvalne liste, ki bodo podobni vabilom. Maja morava po krstne liste, ja, pa na plesne se morava prijavit, da naju "spedenajo". Jah, pa jaz moram še eno oblekco dobit, kar tako. Aja, pa zdej sva oba na ločevalni. Če bo šlo dol, prav, če ne pa tudi prav, a za zdaj gre. Sva že oba na -4 kg in -10 cm.

6. Kolesarska sezona se začenja bolj resno. Junij bo kmalu tu in nabrati moram nekaj km, preden grem na Franjo. Da me ne bo pol kap.

7. Tjuš in Janez kmalu praznujeta. Potem nas čaka jeseni prenova dnevne sobe in spalnice, kajti imamo namen narediti podest s posteljo, Tjuš pa bo dobil novo sobo. Ja, dokler nama ne dajo kredita, bo to najboljša rešitev. :)

8. Ofenziva duda. Za rojstni dan gredo dude v smeti. Ena je šla že včeraj, druge naj bi šle v četrtek. Ojoj! To bo še pestro, a tako se je dete odločilo, mami se pa strinja. Ali pa ravno obratno. Nima veze, dude gredo proč, ker ne pašejo v veliko posteljo.

9. Danes spi že od enih ... bo prej nočka, preden bova šla na kolo. Se vidi, da notri prinaša vikend žurke.

Kolesarski dan

Današnji dan je bil pravi dan za male kolesarje. Čeprav so vsi čistili, kar je lepo in prav, sva se midva s Tjuškom odpravila do Saške, Markota in Maksa. Malemu Maksu sva namreč peljala kolo. Maks je za rojstni dan dobil tako kolo, kot ga ima Tjuš. A tudi on je bil prekratek zanj. Kot lani Tjuš. Naše dete pa je zraslo. Tako smo se odločili, da njegovo malo kolo prešraufamo na Maksovega. In, evo ga. Maks je dovolj velik in "Massi kolo" je pripravljeno, da se bo "Massi pela pela".

počasi in previdno

Po kavi je posijalo sonce in mamici s sinčki sva se odpravili v Tivoli. Marko pa je imel nekaj časa zase in pisanje magistrske. Revež ni vedel, da nas dooolgo ne bo. V Tivoliju je bilo polno ljudi. Eni so tekli in dobrodelno nabirali kroge, drugi so čistili, spet tretji so bili taborniki, med vsemi pa smo se sprehajali mi. Maks je bil tako navdušen nad kolesom, da je bil problem že v avtu, ker on bi kar na njem sedel. Doseže ravno do tal, da se lepo poganja naprej. Tudi Tjuš je bil na začetku tak. A počasi se daleč pride. In Maks je to vzel resno. Še dobro, da se Tjuš ni pritoževal. Je pač naredil par krogov več. Midve s Saško pa sva ugotovili, da si od počasne hoje bolj utrujen kot od hitre. Obljubili sva jima sok s smetano. Ja, našo otroško pijačo. Motivacija je bila dovolj velika, da smo po skoraj uri in pol prispeli v Čolnarno. Po skorajšnjem obupu, da bomo sploh postreženi, sta kolesarja dobila svoj sok. To je bilo potem videti tako, da je naš spil samo sok, Maksi pa samo smetano pojedel oziroma jo namazal po vsej mizi.

mami, ne me slikat

Nazaj grede sva ju nesli štuporamo, da bi šlo vse skupaj malo hitreje. Maks je na koncu dneva, ura je bila že skoraj tri, dobil medaljo za vztrajnost na kolesu, ker marsikdo bi že obupal. Sploh otrok. Ampak uspelo mu je. Na hitro sva ju peljala domov, od avta do doma pa sta imela le še 20 metrov. Nisem še vprašala, do kdaj sta hodila domov :), ker sva šla midva doma takoj spat in spala do pol sedmih. Skupaj v eni postelji, se me je držal kot klop.

Aja, več slik pa še dobim ...

Delo na vrtu se je začelo

V petek smo začeli z delom na vrtu. Janez je vzel dopust in ves dan "štihal". Ob štirih je težka dela končal in se lotil bolj finih del. Narediti je bilo treba ograjo pri hišici, kjer so nam lani porezali vse grmovje. Ko sva s Tjušem prišla na vrt, smo še posadili prvo zelenjavo: čebulo, ohrovt, korenje, grah, krompir in berivko. Bomo videli, kaj bo letos zraslo. Na koncu smo montirali še gugalnico in tobogan, da bo Tjušu bolj zanimivo. Čeprav je pridno sodeloval in posadil čebulo povsod, kamor se je le dalo. Jagodnik je ravno tako urejen, narcise že počasi cvetijo. Letos se bom lotila tudi drugih rož, čebulce že čakajo, pa da vidimo, kaj bo letos. Ja, kupiti morava še eno klop, da bomo lahko normalno sedeli. Komaj čakamo na lepo vreme.

nova ograja

gredice ... ja vmes je pa trava, pa kaj

užitek na gujsnci

vrtičkarja

trava je že visoka, tobogan, koča, hiška, šajtrga, sosedje, Feja ...

Maks je praznovala rojstni dan

V soboto je Maksi praznoval drugi rojstni dan. Že tretjič letos. Ja, eni se imajo res luštno. ;) To rundo smo bili povabljeni Tržičani. Tjuš je komaj čakal, da pridemo do Maksa. Začetno poziranje dveh "predsednikov", nekaj nam nerazumljivih debat in začela se je igra brez joka. Skoraj tri ure sta se igrala brez kreganja, joka. Le smeh in ljubezen dveh malih bratrančkov.

Še nekaj slikic, zvečer pa je Tjuš odšel z mamo in atom domov, midva pa sva klepetala še do polnoči pri Saški in Marku. Ja, dolgo se že nismo videli.

vse najboljše Massi!

bonboni so zakoooon!

s skupnimi močmi je uspelo

a lahko še jaz nekaj povem?

kaj gledate? vi se zbašite v tole malo škatlo po toliko hrane!

Velika noč

Tudi tokratno veliko noč sva preživela brez očija. Spet je imel delovni vikend. Tako sva odšla k našim že v petek.

V petek smo že zvečer, kot je pri nas navada, barvali jajčka. Nastali so lepi pirhi, čeprav nam tisti, kuhani v rdeči papriki, niso ravno uspeli najbolje. Zato pa je imel Tjuš ogromno zabave pri "lovljenju" jajc v nogavico in pri barvanju. Seveda ni manjkala tudi mamina najboljša potica.

V soboto smo nesli vsak svojo košaro k žegnju v Gozd. Z nami sta šla tudi Špela in Sandi. Tjuš je imel svojo malo košarico, vendar smo žal "pozabili" slikat. Popoldne smo šli še malo na Bled. Namen je bil sprehod okoli jezera, a je žal preveč pihalo. Tako smo se malo sem pa tja sprehajali, ko Tjuš zagleda "čuču". To je treba videt, kako je zašibal s kolesom proti njem. Zadnjič smo ga cel krog "šopali", da je vlakec za naslednjim ovinkom. To rundo se mu je pa prikazal kot bogec za ovinkom. Nasmeh na ustnicah, sreča v očeh ti res ne moreta preprečiti, da ne bi šel na vlak. Usedli smo se v zaprt vagonček in se odpeljali. Otrok je užival, mi pa smo bili srečni.

Po obilnem nedeljskem zajtrku, na katerem je bila tudi Špela, smo se odpeljali prosti morju. Najprej v Koper, kjer nas že dolgo ni bilo. Tam smo si ogledali Luko Koper, pa slavne palme, šli na sladoledne kupe, si ogledali še mestno jedro, nato pa smo se odpravili še do Portoroža.

v Kopru uživajo celo psi

V primerjavi s Koprom, ki je bil bolj kot ne prazen, je bil Portorož poln, predvsem Italijanov. Ker je preveč pihalo, nismo šli peš do Pirana, ampak se raje zabavali v otroškem parku. Tjuš je že od daleč zagledal velik tobogan in si seveda želel tja. A od blizu je bilo vse skupaj videti malo večje. Zato pa mu niso ušli ostali avtomobilčki, vlakec, helikopter, čoln in ladja. Na koncu dneva smo šli še na kavo, potem pa je Tjuško že na vrhu Portoroža sladko zaspančkal.

Današnji dan je bil preveč vetroven, da bi šli sploh ven. Ja, te dni nas je povsod spremljal veter. Zato smo si omislili delovni ponedeljek in preuredili dnevno pri atu in mami. Prestavljanje omar in čiščenje kristala je lahko zanimivo. Še posebno, če te otrok vmes vpraša: "Mami, kaj delate," ko smo hodili od kuhinje do dnevne in nosili kozarce.