Prstana

Včeraj sva šla z Janjo naročit prstana k zlatarju Gajšek v Celju. Žal imajo samo na štajerskem koncu svoje zlatarne. Prstan sva prvič videla na poročnem sejmu v Unionu in takoj nama je padel v oči. Sicer sva si ogledala še tisoč drugih, a vedno znova sva se vračala k temu. Rdeče belo zlato s tremi kamenčki na ženskem je čisto po najinem okusu. Preprost in lep. Dobiva ga junija.

Duda

Ko se je Tjuš rodil, je dobil tri super dude iz Švice. Z nemškim imenom Tjusch. In teh treh dud ni dal stran za noben denar. En kup novih in drugačnih, a na koncu so ostale le te tri. Je pa res, da je imel dudo le ponoči oziroma za spanje, čez dan pa nikoli ni hodil z dudo naokrog. A ko je prišla noč, se je v postelji najbolj razveselil dude. Ponoči je bila cela galama, če je duda padla na tla, če je ni takoj našel. Vse je bil pripravljen narediti zanjo. Zjutraj pa jo je lepo dal v posteljo in šel na potep. A tako je bilo samo doma, v vrtcu je bil brez nje že od septembra. Je pač nismo prinesli s seboj in je pozabil nanjo. In vedno je brez skrbi zaspal, doma pa cel halo. Imel je eno dudo, ki je bila počena, a te ni nikoli dal v usta, imel jo je le za mečkanje v rokah. Podobno je bilo tudi pri atu in mami, samo da je tam imel dve dudi za mečkanje. Naju je skrbelo, kako se bomo dude znebili. Imela sem namreč občutek, da je pri treh letih čas, da gre duda papa.

Toda, kako otroka pripraviti, da se loči od svoje najljubše stvari. Nekajkrat smo poskušali "pozabiti" dudo, a je šlo mogoče le eno noč, drugo noč pa je bilo že hudo dretje. Tako se je duda vedno znova "našla". Potem pa naju je prešinila ideja ... duda gre za rojstni dan v smeti, ker bo Tjuš že velik fant. Vsakodnevno pripravljanje na "misijo duda" se je ob koncu aprila zdelo zelo obetavno. Tjuš je točno vedel, da gre duda ob rojstnem dnevu v smeti. Bližal se je rojstni dan in odločili smo se, da bo glavno darilo postelja. Tjuš je bil navdušen nad to idejo. Pa smo preizkusili še eno finto. "Ko boš imel novo veliko posteljo, gre duda v smeti." "Ja, mami in oči," se je strinjal Tjuš. Priznam, da sem bila zelo skeptična.

Prišel je rojstni dan in zvečer se je brez problema ločil od strgane dude. Romala je v smeti, a v drugi roki je trdno držal svojo dudico. Tudi dude pri mami in atu niso šle v smeti. Nisva obupala in ostala nama je še ena možnost - nova postelja. Deset dni po rojstnem dnevu je bila postelja pripravljena. Pride falot domov, ves navdušen nad posteljo. "Dude ni? Je šla v smeti, a ne?" Nisem mogla verjeti. Duda ga je sicer čakala pri vzglavniku, a je ni videl. Izkoristila sem ta trenutek in jo hitro skrila. Zvečer je šel spat in v enem tednu ni niti enkrat vprašal, kje je duda. Tudi pri atu in mami smo dude skrili in pripravili ta veliko posteljo. Tako enostavno in preprosto.

Ne vem, ampak naš otrok je res nekaj posebnega. Pri nobeni stvari ne komplicira, hitro se prilagodi na vse spremembe, nove stvari ga popolnoma navdušijo, malo je sicer sramežljiv, a zdaj je postal velik fantek, ki ne potrebuje več dude. Naslednja misija je "plenice ponoči". To bova pa čez poletje prakticirala, ko bova oba lepo doma in imela 24 časa.

Aja, imamo pa novo diagnozo ... nazalni govor oz govor skozi nos. Sledi pregled pri otorinolaringologu.

Potepanje, praznovanje in še kaj

Zadnje 14 dni se nisem nič oglasila. Prejšnji teden nisem imela pisalne žilice, ta teden pa sem doma na bolniški, ker imam herpes zoster v ušesu. V soboto ob enajstih zvečer me je začelo boleti levo uho. Nisem mogla zaspati, dva kofetina nista prijela. Klicala sem na Urgenco, svetovali so mi 2x2 lekadola, če ne bo pomagalo, naj pridem. Ob pol štirih me je Janez peljal. Na srečo sta pri nas prespala Janja in Joža, da sva lahko šla. Po uri čakanja je bila diagnoza herpes v ušesu. Me je skoraj kap. Dobila sem ketonal injekcijo, vzeli so mi kri in še dve uri sem čakala na stolu. Ob pol osmih zjutraj sem dobila štiri recepte in ajde domov. Tablete še niso prijele, zato me je še celo nedeljo bolelo ko "svina", pa še v ponedeljek in torek. No, danes je že bolje. Še vedno pa ne slišim, na vsake toliko me špikne v ušesu, da kar poskočim, ne prenesem glasnih zvokov, kot so voda, sesalec, ropotanje posode, vpitje, pralni stroj ... ja gospodinjski glasovi hahaha. Ampak boli me ne več toliko, samo po vseh tabletah sem zaspana. Tjuš me razume in se mi raje dere na desno uho. Ja, znajti se je treba.

Za prvomajske praznike smo šli v Bohinj okoli jezera in v eno smer hodili, se vozili s kolesom, dve uri, nazaj pa se je mali kolesar nesel in zaspal štupo ramo. Ata nosač pa ga je nesel do avta. V soboto smo šli na ogled Mozirskega gaja in čez Gornji Grad nazaj domov, v nedeljo pa na sprehod okoli Bleda. Tjuš je bil v ponedeljek v vrtcu odsoten in je komaj zmogel sprehod. Še dobro, da sem ga vzela po kosilu domov, da je spal do pol petih popoldne. Praznovali pa smo tudi očkov rojstni dan in sva mu naredila lep plakatek, ki ga vsak dan vidi, ko pride in ko gre domov. V ponedeljek pa je praznoval tudi v vrtcu in bil ves važen v srajčki in kavbojkah.

Za vikend bi morali praznovati oziroma imeti piknik. A smo zaradi grdega vremena odpovedali in imeli le kosilo za najbližje. V petek nekaj prijateljčkov od Tjuša, v soboto Janezovi, v nedeljo pa naši. No v nedeljo sem bila jaz bolj "guha" in nisem sledila pogovorom, ker mi je samo odmevalo. Ampak imeli smo se luštno in praznovalca sta bila vesela vseh daril, še posebno pa evrčkov za novo posteljo in novo Craft opremo.

danes je prvič v novi postelji, samo posteljnino je že druga, dva mucka

Dieta je uspešna, prvi mesec je mimo. Po včerajšnjem vodnem dnevu imam jaz 5 kg manj in 21 cm, Janez pa 7 kg in 16 cm. Sva zelo zadovoljna, zato sva se danes napokala meseka, jaz predvsem jetrc.

takole je pa naše dete nadarjeno za ples ... normalno, če ima pa tako plesno nadarjene starše

Tjuš praznuje 3. rojstni dan

Najino malo srce danes praznuje rojstni dan. Ta dan je težko čakal. Že zjutraj, ko sva mu čestitala, je vprašal, kje je torta. Midva pa sadni dan. Nič nismo komplicirali, dobil je darilo, eno veliko knjigo o kmetiji, in eno malo tortico v obliki ježka. Tri svečke in bilo je dovolj, da je bil nasmešek na obrazu do ušes. Popoldne pa smo šli na obljubljeno kopanje v Atlantis. Naša žaba je bila v vodi tri ure in 50 minut od štirih ur. Je dodobra izkoristil karto. Hahaha. Samo skakal je v vodo in se vozil po malem toboganu. Komaj sva ga spravila ven, da je pojedel par piškotov, potem pa takoj v vodo. Do onemoglosti. Zdaj pa že sladko počiva. Edino dude nismo vrgli v smeti, ker ni počila.

Filmček o tretjem letu

Nekaj današnjih slikic

Za rojstni dan ti želiva, dragi sine, da bi bil zdrav kot riba, vesel kot žaba, da bi skakal kot opica, da bi tekel kot gepard, da bi bil pogumen kot lev, da bi bil svoboden kot ptiček, da bi naju vedno imel tako rad, kot imava midva tebe. Vse najboljše Tjuš!

Dogaja se pa še Špela praznuje

Ja, dogaja se marsikaj.

1. Danes ima sestrica Špela rojstni dan. Praznovali smo že v soboto in našega mini darila je bila zelo vesela.

2. Tjuško je bil z mamo in atom v Volčjem Potoku na dinozavrih in zdej imamo dinozavromanijo. Prej jih ni niti porajtal, zdaj pa ima tudi že doma nekaj primerkov.

3. Poleg dinozavrov je bil ta vikend tudi v Bohinju na Mrcina ranču, kjer je jahal konja in bil povsem fasciniran.

Nato so šli še na avtovlak proti Primorski in v Goriška Brda na kosilo.

4. V šoli je pomagal pri vajah za lutkovno igrico.

5. Poročne priprave so v polnem teku. Vabila sva razdelila že skoraj vsem, manjkata še ena sestrična in en bratranec, s katerimi se ne ujamemo. In še nekaj prijateljev, ki bodo povabljeni le na cerkveni in uradni del. Mogoče se sliši čudno, a rada bi imela ob sebi vse ... na večerji pa bodo le sorodniki. Zapletlo se je pri fotografu, a sva hitro našla novega. Ga je Petra predlagala in smo se "ujeli", zato res upam, da bo zdaj vse tako, kot je treba. Ostalo naj bi bilo dogovorjeno, malo naju muči še torta, ker imava preveč ponudb :). Kupiti morava še eno srajco za Janeza, pa še za Tjuša obleko, narediti moramo še zahvalne liste, ki bodo podobni vabilom. Maja morava po krstne liste, ja, pa na plesne se morava prijavit, da naju "spedenajo". Jah, pa jaz moram še eno oblekco dobit, kar tako. Aja, pa zdej sva oba na ločevalni. Če bo šlo dol, prav, če ne pa tudi prav, a za zdaj gre. Sva že oba na -4 kg in -10 cm.

6. Kolesarska sezona se začenja bolj resno. Junij bo kmalu tu in nabrati moram nekaj km, preden grem na Franjo. Da me ne bo pol kap.

7. Tjuš in Janez kmalu praznujeta. Potem nas čaka jeseni prenova dnevne sobe in spalnice, kajti imamo namen narediti podest s posteljo, Tjuš pa bo dobil novo sobo. Ja, dokler nama ne dajo kredita, bo to najboljša rešitev. :)

8. Ofenziva duda. Za rojstni dan gredo dude v smeti. Ena je šla že včeraj, druge naj bi šle v četrtek. Ojoj! To bo še pestro, a tako se je dete odločilo, mami se pa strinja. Ali pa ravno obratno. Nima veze, dude gredo proč, ker ne pašejo v veliko posteljo.

9. Danes spi že od enih ... bo prej nočka, preden bova šla na kolo. Se vidi, da notri prinaša vikend žurke.

Kolesarski dan

Današnji dan je bil pravi dan za male kolesarje. Čeprav so vsi čistili, kar je lepo in prav, sva se midva s Tjuškom odpravila do Saške, Markota in Maksa. Malemu Maksu sva namreč peljala kolo. Maks je za rojstni dan dobil tako kolo, kot ga ima Tjuš. A tudi on je bil prekratek zanj. Kot lani Tjuš. Naše dete pa je zraslo. Tako smo se odločili, da njegovo malo kolo prešraufamo na Maksovega. In, evo ga. Maks je dovolj velik in "Massi kolo" je pripravljeno, da se bo "Massi pela pela".

počasi in previdno

Po kavi je posijalo sonce in mamici s sinčki sva se odpravili v Tivoli. Marko pa je imel nekaj časa zase in pisanje magistrske. Revež ni vedel, da nas dooolgo ne bo. V Tivoliju je bilo polno ljudi. Eni so tekli in dobrodelno nabirali kroge, drugi so čistili, spet tretji so bili taborniki, med vsemi pa smo se sprehajali mi. Maks je bil tako navdušen nad kolesom, da je bil problem že v avtu, ker on bi kar na njem sedel. Doseže ravno do tal, da se lepo poganja naprej. Tudi Tjuš je bil na začetku tak. A počasi se daleč pride. In Maks je to vzel resno. Še dobro, da se Tjuš ni pritoževal. Je pač naredil par krogov več. Midve s Saško pa sva ugotovili, da si od počasne hoje bolj utrujen kot od hitre. Obljubili sva jima sok s smetano. Ja, našo otroško pijačo. Motivacija je bila dovolj velika, da smo po skoraj uri in pol prispeli v Čolnarno. Po skorajšnjem obupu, da bomo sploh postreženi, sta kolesarja dobila svoj sok. To je bilo potem videti tako, da je naš spil samo sok, Maksi pa samo smetano pojedel oziroma jo namazal po vsej mizi.

mami, ne me slikat

Nazaj grede sva ju nesli štuporamo, da bi šlo vse skupaj malo hitreje. Maks je na koncu dneva, ura je bila že skoraj tri, dobil medaljo za vztrajnost na kolesu, ker marsikdo bi že obupal. Sploh otrok. Ampak uspelo mu je. Na hitro sva ju peljala domov, od avta do doma pa sta imela le še 20 metrov. Nisem še vprašala, do kdaj sta hodila domov :), ker sva šla midva doma takoj spat in spala do pol sedmih. Skupaj v eni postelji, se me je držal kot klop.

Aja, več slik pa še dobim ...

Delo na vrtu se je začelo

V petek smo začeli z delom na vrtu. Janez je vzel dopust in ves dan "štihal". Ob štirih je težka dela končal in se lotil bolj finih del. Narediti je bilo treba ograjo pri hišici, kjer so nam lani porezali vse grmovje. Ko sva s Tjušem prišla na vrt, smo še posadili prvo zelenjavo: čebulo, ohrovt, korenje, grah, krompir in berivko. Bomo videli, kaj bo letos zraslo. Na koncu smo montirali še gugalnico in tobogan, da bo Tjušu bolj zanimivo. Čeprav je pridno sodeloval in posadil čebulo povsod, kamor se je le dalo. Jagodnik je ravno tako urejen, narcise že počasi cvetijo. Letos se bom lotila tudi drugih rož, čebulce že čakajo, pa da vidimo, kaj bo letos. Ja, kupiti morava še eno klop, da bomo lahko normalno sedeli. Komaj čakamo na lepo vreme.

nova ograja

gredice ... ja vmes je pa trava, pa kaj

užitek na gujsnci

vrtičkarja

trava je že visoka, tobogan, koča, hiška, šajtrga, sosedje, Feja ...