Zunaj spet dežuje, vreme je turobno, nič kaj zimsko. Bliža se polna luna in na cesti je spet direndaj. Ja, danes bom pisala o voznikih.
Sama imam izpit že 11 let, naredila sem ga takoj, ko sem dopolnila 18 let, in sicer 10. 10. 1997. Na začetku, priznam, nisem bila bog ve, kako dobra voznica. Niti nisem veliko vozila. V Ljubljano sem se vozila z busom, kasneje na štop (o tej temi v enem od naslednjih prispevkov), doma pa sem avto vozila bolj na relaciji domača vas-Tržič. In še to ob nemogočih jutranjih urah, ko sem mogla na žure po sestro in njene kolege ter jih zvozit po domovih. Potem pa sem spoznala Janeza, ki je na vožnjo dal veliko. Takoj mi je dal vedeti, da vozim prepočasi, da imam slabe reflekse. Imela sva šolo vožnje, ogromno me je naučil. Vsak mesec sem vozila bolje, lažje in veliko bolj samozavestno. Danes lahko rečem, da sem dobra voznica, da včasih res kaj zamutim, vendar ne oviram prometa, znajdem se v dežju, snegu, na makadamu ali v hribih. Priznam pa, da ne maram vožnje ponoči. To mi gre ful na živce. Preveč se mi vse svetlika. Nisem še imela nesreče, imela sem nekaj manjših odrgnin na avtu, ki pašejo pod "žensko" vožnjo. Hahaha! Sej je samo pleh.
A želim povedati, da mi gredo najbolj na živce vozniki, ki vozijo prepočasi, kot po jajcih. Padeta dve kaplji dežja in že so vsi usrani. Res so ceste najbolj spolzke prav na začetku dežja, a po dveh urah je čisto normalno. Saj je prav, da zmanjšaš hitrost, samo da se pa pelješ 50 tam, kjer je 80 ali več. Halo? Lepo je biti prvi v vrsti, a na cesti ni glih fajn, no. Da o vožnji o snegu ne govorim. In potem se taki vozniki usedejo v avto samo ob dežju, da na troli niso preveč mokri. A ne bi bilo bolje, če bi se vse leto vozili z busom? Še posebno v prometnih konicah.
Drugi, ki mi gredo na jetra, so tisti, ki se na križišču ustavijo za en ali celo dva avta pred črto. Za koga že? Ne vem, kdo jih je to naučil. V avtošoli že ne, vsaj mene niso. Zato je črta direkt pod semaforjem, če ne bi bila tam, kjer se je on ustavil. Svašta!
Tretji so pa objestneži, ki ti težijo in blendajo, češ, spokaj se s ceste. Ne, ne bom se. Kreteni. Zadnjič me je eden izsilil, potem sva bila skupaj na semaforju, malo naprej pa je šel čez TRI (3) rdeče luči!!! Iz Podutika proti Kosezam so na mostu čez obvoznici trije semaforji. Prevozil je vse tri. Za koji kur..c? Zato da je pokazal, da ima BMW-eja in da je frajer?Drek, pa frajer. Taki naredijo največ nesreč. Da imajo po vrhu še tako naglas južnaško musko, da avto kar odskakuje od tal, pa raje ne bi.
Četrti so pa tisti, ki svojih otrok ne vozijo v otroških sedežih, čeprav ga imajo v avtu!!! Zadnjič je namreč en očka prišel v naš blok k varuški po otroka, starega okoli tri leta. Pred avtom ga je vprašal, kje bi rad sedel. Ali v sedežu, spredaj ali na sredini? Halo? A to otroka sprašuješ? Ali ni povsem jasno, da otrok sedi v otroškem sedežu? Ne glede na to, kako daleč se pelješ. Priznam, da tudi sama kdaj napokam Tjuša v naročje, vendar le zato, ker nimam sedeža. Pa še takrat sedim sama in sva privezana sva z varnostim pasom od avta. Da bi ga pa spraševala, kje bi gospodič rad sedel, mi pa še na misel ne pride.
Peti oziroma pete so pa tiste ženske, ki imajo izpit, a ne vozijo. Iz različnih razlogov, a vseeno. Ena takih je moja teta, ki je izpit začela delat pri 50-ih - ga je dobila za abrahama. Delala ga je tri leta, ker je bilo vedno nekaj narobe. Hudo narobe! Zanjo je sicer bolje, da ne vozi, a če bi se potrudila, bi se v desetih letih, odkar ima izpit, lahko veliko naučila. Po tržiški občini bi se čisto lahko vozila in ji ne bi bilo treba hoditi peš, niti ne bi bila odvisna samo od svojega partnerja. Pozabila sem povedat, zakaj je bolje, da ne vozi - imela je pet izpitnih voženj in na vseh je naredila tako napako, da so ji po moje izpit dali samo zaradi ljubega miru. Na primer, ona je v križišču zavila notri tam, kjer so drugi hodili ven. Upam, da si predstavljate, kaj sem hotela povedat. Potem je prevozila rdečo luč, izsilila kolesarja ... En kup napak, ki pa bi jih z vožnjo lahko odpravila. Spet druge ženske pa so tiste, ki imajo strah pred vožnjo (sej vem, zdej mi bo Špela zamerila, ne biti huda, a prav?). Razlogi? Nesreče (te razumem), nov avto ... (no, teh pa ne). Ženske moje, usedite se v avto in vozite, vozite, vozite. Vsi avti so enaki in narejeni po istem principu. Ve se samo peljite. Ne čakat, ker bo prepozno. Začnite za vikend, pojdite na družinski izlet in se peljite. V pol leta boste spet voznice, kot se šika in neodvisne od "vozačev".
Še kakšen voznik, ki mi gre na živce? O, še kakšen bi se našel, a nimam več idej. Želim vam varno vožnjo.
Evo, sem našla še nekoga, ki mi kravžlja živce po cesti. Tovornjakarji, ki se v hrib prehitevajo! Čeprav jih občudujem, kako zmotajo tisti dvoprikoličar, a prehitevati v hrib drug drugega pa za nas "navadne" voznike res ni lepo. Lepo? Premila beseda.
Sama imam izpit že 11 let, naredila sem ga takoj, ko sem dopolnila 18 let, in sicer 10. 10. 1997. Na začetku, priznam, nisem bila bog ve, kako dobra voznica. Niti nisem veliko vozila. V Ljubljano sem se vozila z busom, kasneje na štop (o tej temi v enem od naslednjih prispevkov), doma pa sem avto vozila bolj na relaciji domača vas-Tržič. In še to ob nemogočih jutranjih urah, ko sem mogla na žure po sestro in njene kolege ter jih zvozit po domovih. Potem pa sem spoznala Janeza, ki je na vožnjo dal veliko. Takoj mi je dal vedeti, da vozim prepočasi, da imam slabe reflekse. Imela sva šolo vožnje, ogromno me je naučil. Vsak mesec sem vozila bolje, lažje in veliko bolj samozavestno. Danes lahko rečem, da sem dobra voznica, da včasih res kaj zamutim, vendar ne oviram prometa, znajdem se v dežju, snegu, na makadamu ali v hribih. Priznam pa, da ne maram vožnje ponoči. To mi gre ful na živce. Preveč se mi vse svetlika. Nisem še imela nesreče, imela sem nekaj manjših odrgnin na avtu, ki pašejo pod "žensko" vožnjo. Hahaha! Sej je samo pleh.
A želim povedati, da mi gredo najbolj na živce vozniki, ki vozijo prepočasi, kot po jajcih. Padeta dve kaplji dežja in že so vsi usrani. Res so ceste najbolj spolzke prav na začetku dežja, a po dveh urah je čisto normalno. Saj je prav, da zmanjšaš hitrost, samo da se pa pelješ 50 tam, kjer je 80 ali več. Halo? Lepo je biti prvi v vrsti, a na cesti ni glih fajn, no. Da o vožnji o snegu ne govorim. In potem se taki vozniki usedejo v avto samo ob dežju, da na troli niso preveč mokri. A ne bi bilo bolje, če bi se vse leto vozili z busom? Še posebno v prometnih konicah.
Drugi, ki mi gredo na jetra, so tisti, ki se na križišču ustavijo za en ali celo dva avta pred črto. Za koga že? Ne vem, kdo jih je to naučil. V avtošoli že ne, vsaj mene niso. Zato je črta direkt pod semaforjem, če ne bi bila tam, kjer se je on ustavil. Svašta!
Tretji so pa objestneži, ki ti težijo in blendajo, češ, spokaj se s ceste. Ne, ne bom se. Kreteni. Zadnjič me je eden izsilil, potem sva bila skupaj na semaforju, malo naprej pa je šel čez TRI (3) rdeče luči!!! Iz Podutika proti Kosezam so na mostu čez obvoznici trije semaforji. Prevozil je vse tri. Za koji kur..c? Zato da je pokazal, da ima BMW-eja in da je frajer?Drek, pa frajer. Taki naredijo največ nesreč. Da imajo po vrhu še tako naglas južnaško musko, da avto kar odskakuje od tal, pa raje ne bi.
Četrti so pa tisti, ki svojih otrok ne vozijo v otroških sedežih, čeprav ga imajo v avtu!!! Zadnjič je namreč en očka prišel v naš blok k varuški po otroka, starega okoli tri leta. Pred avtom ga je vprašal, kje bi rad sedel. Ali v sedežu, spredaj ali na sredini? Halo? A to otroka sprašuješ? Ali ni povsem jasno, da otrok sedi v otroškem sedežu? Ne glede na to, kako daleč se pelješ. Priznam, da tudi sama kdaj napokam Tjuša v naročje, vendar le zato, ker nimam sedeža. Pa še takrat sedim sama in sva privezana sva z varnostim pasom od avta. Da bi ga pa spraševala, kje bi gospodič rad sedel, mi pa še na misel ne pride.
Peti oziroma pete so pa tiste ženske, ki imajo izpit, a ne vozijo. Iz različnih razlogov, a vseeno. Ena takih je moja teta, ki je izpit začela delat pri 50-ih - ga je dobila za abrahama. Delala ga je tri leta, ker je bilo vedno nekaj narobe. Hudo narobe! Zanjo je sicer bolje, da ne vozi, a če bi se potrudila, bi se v desetih letih, odkar ima izpit, lahko veliko naučila. Po tržiški občini bi se čisto lahko vozila in ji ne bi bilo treba hoditi peš, niti ne bi bila odvisna samo od svojega partnerja. Pozabila sem povedat, zakaj je bolje, da ne vozi - imela je pet izpitnih voženj in na vseh je naredila tako napako, da so ji po moje izpit dali samo zaradi ljubega miru. Na primer, ona je v križišču zavila notri tam, kjer so drugi hodili ven. Upam, da si predstavljate, kaj sem hotela povedat. Potem je prevozila rdečo luč, izsilila kolesarja ... En kup napak, ki pa bi jih z vožnjo lahko odpravila. Spet druge ženske pa so tiste, ki imajo strah pred vožnjo (sej vem, zdej mi bo Špela zamerila, ne biti huda, a prav?). Razlogi? Nesreče (te razumem), nov avto ... (no, teh pa ne). Ženske moje, usedite se v avto in vozite, vozite, vozite. Vsi avti so enaki in narejeni po istem principu. Ve se samo peljite. Ne čakat, ker bo prepozno. Začnite za vikend, pojdite na družinski izlet in se peljite. V pol leta boste spet voznice, kot se šika in neodvisne od "vozačev".
Še kakšen voznik, ki mi gre na živce? O, še kakšen bi se našel, a nimam več idej. Želim vam varno vožnjo.
Evo, sem našla še nekoga, ki mi kravžlja živce po cesti. Tovornjakarji, ki se v hrib prehitevajo! Čeprav jih občudujem, kako zmotajo tisti dvoprikoličar, a prehitevati v hrib drug drugega pa za nas "navadne" voznike res ni lepo. Lepo? Premila beseda.
3 komentarji:
Ja, priznam, jaz sem najdem pod peto točko. Ne vozim že natančnih 20 mesecev. Nikoli nisem rada vozila, čeprav tisti, ki so se z mano vozili vedo, da sem (bila) dobra in previdna voznica. Zdaj pa ko se spomnim, da bi mogla sesti za volan, me kar v trebuhu stiska. Strah sem dobila, verjetno zaradi vseh zgoraj opisanih primerov. Mogoče pa res še kdaj sedem za volan?!? Priznam pa, da sem s tem, da sem nehala vozit, postala odvisna od drugih (predvsem od moža) in tudi obremenjujoča zanj in za druge. urška, saj veš tudi ti si mi že parkart rihtala prevozo in se vozila v Kamnik. :o))) Igorju bi tudi (baje) kdaj pasalo, da bi se zjutraj peljal v službo kot sovoznik. Ah ja, mogoče bo pa to moja novoletna zaobljuba. Si mi dala misliti s tem postom!
Špela, nisem mislila nič slabega. Če sem te pa spodbudila k temu, da bi spet začela, je pa samo v tvoje dobro. Veliko bolj mi gredo na živce prej omenjeni ljudje. Raje grem stokrat še po tebe v Kamnik, kot da me zbije en kreten, ki je prevozil rdečo luč.
Ne ne, Urška, sem vzela dobronamerno. Do not worry!!! :o)))
V Kamnik pa le pridite. Na dedka Mraza! :o))) Samo še ne vem kdaj bo. Kot da je to zame ovira!?! hahaha
Objavite komentar