Ob 11. uri smo šli k maši v Novo Gorico, ki pa je Tjuš ni hotel poslušati, zato sva ta čas preživela zunaj in nabirala marjetice. Po maši sem srečala še svoji dve cimri iz študentskega doma, Moniko in Veroniko, ki ju nisem videla že pet let. Lepo se je bilo spet srečat in upam, da se bomo sedaj malo večkrat videle. Po kosilu je šel Tjuš spančkat, mi pa smo se posedli na teraso na sonček in klepetali. Bilo je prijetno toplo in hitro smo si slekli jopice ter sedeli v kratkih rokavih. Tjuša sicer nisem upala imeti še brez traku ali puloverja, saj nikoli ne veš ... pomladno vreme je bolj zahrbrtno kot si lahko mislimo. Mene je namreč ponoči kar polivalo in me v grlu žgačkalo. Sedaj je že uredu, a zjutraj sem bila čisto povožena. No, da se vrnem v Šempeter ... na kosilu so se nam pridružili tudi člani družine Zavadlav, ki v tem tednu pričakujejo novega člana. Popoldan pa so prišli še Slejkotovi, ki imajo tudi že tri otroke, najmlajši Jakob pa je mesec dni starejši od Tjuša. Vendar se kompanjona nista pretirano ujela, saj so Tjuša bolj zanimale kokoško nad hišo.
Okoli šeste ure zvečer smo se počasi odpravili proti domu, danes je šel Tjuš še v vrtec, popoldan pa sta ga prišla iskat ata in mama. Odšel je namreč k njima na počitnice do velike noči. Midva bova pa ves vikend sama, no, predvsem jaz, saj Janez dela popoldan, kar pomeni, da se ne bova kaj dosti videla. Upam, da bo teden hitro minil, ker mi bo jutri že pošteno dolgčas po moje malem pajacku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar