Takoj sva šla ven in na travi nabirala rožice. Potem pa sem se spomnila, kako sem kot otrok lovila čričke (murnčke). S travico bezaš v luknjico in čriček kmalu prileze na plano. Evo, najdeva luknjico, Tjuš jo je strokovno preučil, jaz pa sem bezala vanjo. Pa nenadoma prileze ven ena črna stvarca. Sem se je tako ustrašila, da me je skoraj odneslo po bregu dol. Nisem ga pričakovala tako hitro, hahaha. Čriček je ušel nazaj v luknjico in morala sva k drugi luknji. Ta je bil hitro zunaj in Tjuš je bil navdušen. S travico je bezal vanj, da je revež šibal po travi gor in dol. Tu sta dve slikici, kako je užival v igranju s čričkom.
Ata je kmalu prišel domov in z mami sva se lahko spravili k delu. Morala je speči potičko (čeprav sem v novoletnih obljubah napisala, da jo bom jaz). Vmes, ko je potička vzhajala, sva na hitro naredili 12 pirhov. Tjuš je šel z atom v gmajno v Gojzd, a sta bila kmalu doma. No, pirhe sva naredili kar lepo v čebuli. Nama je Janez zrihtal toliko čebule, da bi lahko cela vas kuhala take pirhe. Zunaj sva nabrali trobentice, rožice in travo, jih ovili v nogavičko in lepo skuhali. Moram reči, da so nama ratali prav lepi. Slike pa nimam. Pozabila slikat. Seveda Tjuš ni dolgo zdržal pri atu v dnevni, zato je pridno sodeloval pri valjanju in filanju. Potička je uspela kot vedno in ob desetih zvečer je že prijetno dišalo po njej. Tu je filmček, kako je Tjuško pomagal pri peki (ob koncu se sliši ena cerkvena pesem - je ata naglas "poslušal" mašo):
V soboto smo vse lepo pripravili za k žegnju. Tjuš je dobil svojo košarico s pirhom in piščančkom. Do cerkve v Gojzdu smo se peljali z avtom. Prišla sta tudi Špela in Sandi s svojo košaro. Tjuško je na poti od avta do cerkve trikrat stresel svojo košarico, tako da je bilo treba njegov pirhec že nujno žegnjat. V cerkvici je bil neverjetno priden, lepo je poslušal župnika, ga oponašal pri žegnjanju dobrot v košarah, od daleč pihal sveče na oltarju in si ogledal vse freske. Po 15 minutah iste maše kot lani (sem si zapomnila, da smo tudi lani poslušali, kako so pri Finžgarjevih pripravljali žegenj) smo hitro odšli domov, ker je bil čas za popoldansko spanje. Tjuš v posteljico, midve z mami pa ven na vrt na sonce. Po počitku je sledil sprehod v Duplje k Špeli na kavo, ata in Tjuš pa sta šla še enkrat peš do Gojzda, potem pa po naju z avtom.
V nedeljo smo najprej preverili, ali pride kdo na obisk, ker pa se ni nihče javil, smo si vzeli cel dan zase. Hitro smo se napokali in se odpeljali proti Kofcam. S seboj smo vzeli še ata in mamo od Sandija. Na Kofcah je še skoraj pol metra snega, pred kočo še niso skidali, kar me je zelo negativno presenetilo, ker je sedaj, ko se vse tali, samo blato in voda. A očitno jim nihče nič ne reče pa se jim ne da. Tjuš ni spal nič, zato je bil gori tako zmatran, da se je napol uspaval pri meni v naročju (tako ni ležal, odkar se je nehal dojiti :)), a ni zaspal. Ves utrujen je raziskoval Kofce, se zvrnil po bregu dol, da je bil ves za preoblečt, ker je čofnil v vodo in z obrazom v sneg. Sej ne veš, a bi se jokal, al smejal. Sonce nas je prijetno grelo in kar pozabiš, da je treba še dol. Vsi prijetno utrujeni smo doma še eno uro počivali pred hišo na ležanikih, Tjuš pa je okoli nas vozil svojo kosilnico in lovil Fejo. To, da je bo šestih padel dol, ni treba povedat.
Pa to, da je bil danes že petnajst do sedmih auf, tudi ne. Še dobro, da sem šla sama tudi zgodaj spat. Ko je ata prišel s Kriške gore, smo pojedli še drugi velikonočni zajtrk. Tjuš je danes že vedel, kaj pomeni trkat pirhe, ker na sobotni zajtrk je mislil, da mečemo pribor :). Danes pa nas je z veseljem v očeh izzival na dvoboje in tako smo morali pojesti vsa preostala jajca. Nato pa hitre priprave, ker se je mali hotel peljati z avtom. Pot nas je vodila na Bled. S seboj smo vzeli voziček in tricikel. Pol poti okoli jezera se je kregal in nergal, s čim se bo vozil, potem ga je pa le zmanjkalo, da je zaspal za eno uro. A do Šmona za indijančka in sok je bil že zbujen. Prišla sta še Špela in Sandi, odšli smo še na eno kavo in kar obsedeli tam, ker je Tjuško dobil eno punco, s katero sta se igrala skoraj eno uro. Ta stari smo bili pa brihtni zraven in se pražili na sončku. Imam kar fajn barvo že. Ja, dva dni na soncu je res veliko :)! Ura je bila že skoraj tri, ko smo se odpeljali proti domu, v Lj pa sva prišla malo pred šesto uro. Mali falot je bil tako zmatran, da je šel direkt v posteljo, seveda z en kup dretja.
Pa še ena slikica s Špelo in Sandijem
ter hranjenje račk z atom
Hja, vikend je bil spet pester, Tjuš je že med tednom doživel marsikaj, ko je bil sam na počitnicah pri mami in atu, za konec tedna pa smo le še popestrili dogajanje. Najbolj pa sem vesela, ker smo bili po doooolgem času skupaj spet kot družina, samo tisti, ki se imamo res radi. Čeprav smo pogrešali staro mamo, ki nam je na veliko noč vedno pripravila kaj dobrega, smo se je spomnili v srcih in ji na grob prižgali svečko ter prinesli šopek rožic "velikonočnic". Velika noč je družinski praznik, največji, in mi smo ga preživeli takšnega.
V nedeljo smo najprej preverili, ali pride kdo na obisk, ker pa se ni nihče javil, smo si vzeli cel dan zase. Hitro smo se napokali in se odpeljali proti Kofcam. S seboj smo vzeli še ata in mamo od Sandija. Na Kofcah je še skoraj pol metra snega, pred kočo še niso skidali, kar me je zelo negativno presenetilo, ker je sedaj, ko se vse tali, samo blato in voda. A očitno jim nihče nič ne reče pa se jim ne da. Tjuš ni spal nič, zato je bil gori tako zmatran, da se je napol uspaval pri meni v naročju (tako ni ležal, odkar se je nehal dojiti :)), a ni zaspal. Ves utrujen je raziskoval Kofce, se zvrnil po bregu dol, da je bil ves za preoblečt, ker je čofnil v vodo in z obrazom v sneg. Sej ne veš, a bi se jokal, al smejal. Sonce nas je prijetno grelo in kar pozabiš, da je treba še dol. Vsi prijetno utrujeni smo doma še eno uro počivali pred hišo na ležanikih, Tjuš pa je okoli nas vozil svojo kosilnico in lovil Fejo. To, da je bo šestih padel dol, ni treba povedat.
Pa to, da je bil danes že petnajst do sedmih auf, tudi ne. Še dobro, da sem šla sama tudi zgodaj spat. Ko je ata prišel s Kriške gore, smo pojedli še drugi velikonočni zajtrk. Tjuš je danes že vedel, kaj pomeni trkat pirhe, ker na sobotni zajtrk je mislil, da mečemo pribor :). Danes pa nas je z veseljem v očeh izzival na dvoboje in tako smo morali pojesti vsa preostala jajca. Nato pa hitre priprave, ker se je mali hotel peljati z avtom. Pot nas je vodila na Bled. S seboj smo vzeli voziček in tricikel. Pol poti okoli jezera se je kregal in nergal, s čim se bo vozil, potem ga je pa le zmanjkalo, da je zaspal za eno uro. A do Šmona za indijančka in sok je bil že zbujen. Prišla sta še Špela in Sandi, odšli smo še na eno kavo in kar obsedeli tam, ker je Tjuško dobil eno punco, s katero sta se igrala skoraj eno uro. Ta stari smo bili pa brihtni zraven in se pražili na sončku. Imam kar fajn barvo že. Ja, dva dni na soncu je res veliko :)! Ura je bila že skoraj tri, ko smo se odpeljali proti domu, v Lj pa sva prišla malo pred šesto uro. Mali falot je bil tako zmatran, da je šel direkt v posteljo, seveda z en kup dretja.
Pa še ena slikica s Špelo in Sandijem
ter hranjenje račk z atom
Hja, vikend je bil spet pester, Tjuš je že med tednom doživel marsikaj, ko je bil sam na počitnicah pri mami in atu, za konec tedna pa smo le še popestrili dogajanje. Najbolj pa sem vesela, ker smo bili po doooolgem času skupaj spet kot družina, samo tisti, ki se imamo res radi. Čeprav smo pogrešali staro mamo, ki nam je na veliko noč vedno pripravila kaj dobrega, smo se je spomnili v srcih in ji na grob prižgali svečko ter prinesli šopek rožic "velikonočnic". Velika noč je družinski praznik, največji, in mi smo ga preživeli takšnega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar