Žogica Marogica

Včeraj popoldne sva šla s Tjušem prvič v gledališče. Sredi tedna me je preblisnilo in pogledala sem, kaj je v Lutkovnem gledališču Ljubljana. In glej ga zlomka, Žogica Marogica. Te predstave sama nisem videla, mislim, da 20 let. Ko sem bila še otrok, smo si jo enkrat za dedka Mraza ogledali v KS Senično. Potem pa je nisem ne videla ne slišala. Razen tega, da sta imela dedek in babica boben in lajno, sem se spomnila le malo. A ne kako sem smotana?

Skratka, prek monete sem kupila dve karti in ekola, greva midva. Glede na to, da je včeraj snežilo (že postaja zoprno), sva šla raje z avtom, saj se mi ni dalo hoditi po vseh tistih lužah, če bi šla z avtobusom. Parkirala sva dokaj blizu, na Streliški. Ko sva prišla tja, je na vratih pisalo, da je predstava razprodana. Še dobro, da sem imela s seboj potrdilo o nakupu. Tjuš je počakal pri blagajni, da mu je stric dal karti. Potem pa ves ponosen pokazal karti kar garderoberki. Facko! Odložila sva bundi in dežnika ter se usedla na klopco. Že v avtu sva se zmenila, da se bo lepo obnašal, ker je to gledališče in je treba biti zelo priden. Da vmes ne bo komentiral, da bo na koncu ploskal, da bo lepo sedel poleg mene. Ja, če verjameš.

Vprašanja so se začela takoj, ko sva se usedla na klopco. Zakaj je zaprto? Kdo bo odprl? Kam gremo potem? ... Ko so odprli dvorano, se mu je tako fino zdelo, ko mu je teta strgala karto. Jo imava že v albumu za spomin. Poiskati sedež je prava umetnost, ker pod vrsto 10, sedež 6a in 6b, ne najdeš ničesar, lahko pa si predstavljaš, da je to enako kot dvojni sedež s številko 10/6. Obiskovalci smo se malo lovili, a midva sva se usedla na pravi sedež. Potem pa se je začelo. Prišla je pripovedovalka in začela pripovedovati zgodbo o babici in dedku. Tjuš je pridno poslušal, čeprav dvomim, da je kaj slišal, ker so se nekateri začeli jokati, drugi so glasno komentirali, skratka nemir, z en kup šššššššššššš-ejem. Ko se je odprla zavesa z lutkami, pa je bila slika povsem drugačna. Nastala je tišina in otroci so začeli poslušati in seveda gledati. Tjuš me je ves čas spraševal, kaj je to in kaj ono. Potiho sem mu sproti govorila, o čem teče predstava, da je lažje sledil. Sedel je v mojem naročju, da je lažje videl. Vse ga je zanimalo. Na koncu je tako močno pihal, da je odneslo Zmaja Tolovaja. To se mu je luštno zdelo. Užival je in navdušeno ploskal. "Še plideva mami, še," je bila navdušen. Oblekla sva se in se odpeljala domov na večerjo. V avtu sva ponovila vse, kar se je dogajalo, v kopalnici pa še trikrat. Res je užival. Jaz pa z njim.

Srečala sva tudi mojo sošolko Katjo iz srednje šole s svojima malčkoma. Čeprav na hitro, je bilo lepo poklepetati z njo po dolgem času.