Konec tedna smo tokrat vsi trije preživeli na Gorenjskem. Soboto smo več ali manj preživeli pri babici in dedku v Tržiču, nedelja pa je bila smučarsko in valentinovo obarvana.
V soboto smo šli k babi po kapo za klovna. Tjuš se je namreč odločil, da bo za maškare klovn. Ker ga je navdušil rdeč nosek. Babi je imela doma eno super lasuljo. Naštrikano kapo in potem volnene laske. Tako oblečen je šel z nami na sprehod po Tržiču in srečal velikega klovna v cvetličarni ter se ga malo ustrašil, saj ni pričakoval, da so na svetu tudi veliki klovni. Srečali smo še nekaj malih maškar in našli obvestilo, da se ob treh odvija maškarada za najmlajše. Super! Bomo šli, da nam ne bo treba v nedeljo na sprevod. Tako se je zgodilo, da je Tjuš prvič spal pri babi. Seveda sem morala spati zraven, ker ni imel dude. No, ura in pol spanja je bila dovolj, da je klovn oživel. V Sokolnici (sama se bila nazadnje notri pred 15 leti, ko sem opravila zadnji smučarski trening), kjer se je odvijala maškarada, je bilo že polno malih maškar. Organizacija sicer ni bila ne vem kaj, a za otroški direndaj dovolj dobra. Najprej smo samo sedeli v kotu in opazovali dogajanje. Nekaj nasmeška na obrazu se je le prikradlo na klovnova usta in počasi je spoznal, da je rajanje zabavno. Potem pa ne domov. Bilo je prav luštno, midva sva pa tudi srečala ogromno ljudi, ki jih nisva videla že celo večnost in naju niso niti poznali, hahaha.
Nedeljo pa smo z atom in mamo preživeli v Bodentalu v Avstriji. To je majhno smučišče na drugi strani Ljubelja, 5 km od glavne ceste. Včasih smo tam veliko trenirali, a spet je minilo 15 let od zadnjega obiska. Smučišče so malo prenovili, uredili okolico, naredili malo vlečnico in trak za otroke, uredili sankališče, celo tekaško progo. Prav lepo je pa še sonček je bil, drugod pa spet megla. Tjuš je enostavno užival, čeprav ga trak ni več navduševal. On bi še na vlečnico. Pa ga je mama peljala, kajti midva z atom nisva imela smuč. Smučala sta le mama in oči. Uuuu, vlečnica, smučanje med nogami, to pa je nekaj novega. Šeeeeee! Bi se smučal do trde teme, če bi se dalo. Prvič je zdržal dve uri na smučkah, seveda s krofom in čajem vmes. V avtu pa prav fletno zaspančkal.
Zvečer pa sva midva odšla na valentinovo večerjo na Šmarjetno nad Kranjem, kjer bova imela poroko. Sva morala malo preizkusiti kuharja, da vsaj veva, ali bomo dobro jedli. V mali panoramski sobici naju je pričakala miza v črno-beli barvi, posuta z vrtnicami. V soju sveč sva naročila najino vino, Zaloščana. Pol litra, povsem dovolj. Izbirala sva lahko med menijem Romeo in Julija. Izbrala sva oba in si potem zamenjala jedi, da sva oba preizkusila vse. Predjed je bila pašteta, ena s tartufi, druga gosja. Potem je sledila juha, ena s tartufi, druga porova. Jedi s tartufi so bile bistveno boljše kot druge. Nato še topla predjed, testenine z gamberi in ajdova kaša z ribo. Mnjami. Odlično. Nisva mogla pojesti vsega, kar so nama prinesli, ker enostavno ni šlo več v trebuh. Čakala naju je še glavna jed, mesek. En je imel purančka, drugi teletino. Vse odlično. Nato solata, čeprav ni bilo potrebe po solati in nama je bila čisto odveč. Na koncu pa še čokoladna sladica, ki jim je odlično uspela in so se Janezu kar sline cedile. Bil je navdušen. In če je kuhar navdušen nad hrano, potem so se res potrudili. Nekaj je sicer tistih podrobnosti, ki pa jih bodo do poroke že odpravili, hahaha. Komaj čakava na najin dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar