Danes smo dan preživeli v Prekmurju na Goričkem pri botrci Sandri, njenemu Mateju in hčerkici Niki.
Kdo je Sandra?
Sandro sem spoznala na zanimiv način pred skoraj tremi leti. Takrat sva skupaj začeli sodelovati na forumu 90-dnevne diete in hujšali. Nekaterim so prijateljstva s forumov poznana, spet drugim se to zdi "brezveze". No, midve s Sandro sva se nekako ujeli in velikokrat klepetali tudi prek msnja. Beseda je dala besedo in po nekaj tedenskem "poznanju" sva se midva najavila na tridnevni obisk. Ja, kar za tri dni. Čez praznike 15. avgusta. To je ravno v tistem času, ko sem jaz pričakovala plusek. V tistih treh dneh smo vsi štirje dobili občutek, da se poznamo že vse življenje. Vse nam je bilo tako preprosto, pogovor je tekel v vse smeri, postajali smo pravi prijatelji. Marsikdo nam ni verjel, da smo se spoznali na tak način, a nikoli ne reci nikoli. S Sandro sva postali dobri prijateljici, čeprav se vidimo le nekajkrat na leto. Razdalja med nami naredi svoje. Mala Nika naju je lepo sprejela, Janezu je bila sploh všeč, ker si je takrat zelo želel, da bi tudi midva imela punčko :). Preživeli smo novo leto skupaj, od nje sem dobila za prve pol leta oblekc za Tjuša, voziček, stajico, banjico ... skoraj vse. Ona se je na mah zaljubila v Tjuša in takoj sem vedela, da bo ona prava oseba za krstno botrco. Sorodniki so me sicer gledali malo čudno, a brigalo me je. Postala je naša botrica, ki je s srcem vedno pri Tjušu, zanj zmoli kakšno molitev in mu vedno zaželi, naj ostane zdrav. Lepo in ponosna sva oba, da imava take prijatelje. Sandra, vedi, da sem ti hvaležna za vse, kar narediš za nas, da vas imamo vsi neizmerno radi ... in da bi radi, da bi se večkrat videli. Sandra in Matej sta se v tem času tudi poročila in sedaj je Sandra drugič noseča, kmalu bodo imeli dojenčka, počasi se pripravljajo na ta dogodek ... še malo. Naj bo otroček zdrav!
Kdo je Sandra?
Sandro sem spoznala na zanimiv način pred skoraj tremi leti. Takrat sva skupaj začeli sodelovati na forumu 90-dnevne diete in hujšali. Nekaterim so prijateljstva s forumov poznana, spet drugim se to zdi "brezveze". No, midve s Sandro sva se nekako ujeli in velikokrat klepetali tudi prek msnja. Beseda je dala besedo in po nekaj tedenskem "poznanju" sva se midva najavila na tridnevni obisk. Ja, kar za tri dni. Čez praznike 15. avgusta. To je ravno v tistem času, ko sem jaz pričakovala plusek. V tistih treh dneh smo vsi štirje dobili občutek, da se poznamo že vse življenje. Vse nam je bilo tako preprosto, pogovor je tekel v vse smeri, postajali smo pravi prijatelji. Marsikdo nam ni verjel, da smo se spoznali na tak način, a nikoli ne reci nikoli. S Sandro sva postali dobri prijateljici, čeprav se vidimo le nekajkrat na leto. Razdalja med nami naredi svoje. Mala Nika naju je lepo sprejela, Janezu je bila sploh všeč, ker si je takrat zelo želel, da bi tudi midva imela punčko :). Preživeli smo novo leto skupaj, od nje sem dobila za prve pol leta oblekc za Tjuša, voziček, stajico, banjico ... skoraj vse. Ona se je na mah zaljubila v Tjuša in takoj sem vedela, da bo ona prava oseba za krstno botrco. Sorodniki so me sicer gledali malo čudno, a brigalo me je. Postala je naša botrica, ki je s srcem vedno pri Tjušu, zanj zmoli kakšno molitev in mu vedno zaželi, naj ostane zdrav. Lepo in ponosna sva oba, da imava take prijatelje. Sandra, vedi, da sem ti hvaležna za vse, kar narediš za nas, da vas imamo vsi neizmerno radi ... in da bi radi, da bi se večkrat videli. Sandra in Matej sta se v tem času tudi poročila in sedaj je Sandra drugič noseča, kmalu bodo imeli dojenčka, počasi se pripravljajo na ta dogodek ... še malo. Naj bo otroček zdrav!
Skratka, dan v Prekmurju je minil prehitro, da bi lahko sploh obdelali vse teme, kaj šele da bi lahko reševali svet, ki ga po navadi ob večerih, ko gresta maladva spat, mi pa sedimo pred TV in se pogovarjamo. Tjuš je naprej napadel avto na akumulator, celo pedalko je znal stisnit in se peljati sam. Potem je odkril tobogan in gugalnice. Uh, oh in sploh! Ampak to še ni bilo vse. V kurilnico so se skrivali tri dni stari piščančki. UUUU, veselja! Celo v naročje ga je vzel, potem pa POF! vrgel nazaj v škatlo. Pa! Pa! Ja, valda je padel, si ga kar lepo vrgel. Se je smejal kot strgan dohtar. Lump mali! Potem je odkril pujske, pa dva psa, pa ovce in seveda velik traktor, s katerim se je peljal, vendar ves prestrašen. Od vsega navdušenja je pojedel kosilo, potem pa hop malo spat. Za dobro urico, ravno toliko, da je zdržal pot domov. Vmes sva s Sandro spet naredili pregled omar in Tjuš je dobil eno vrečo cunj, nekaj za doma, nekaj za "ta lep". Tako da ima vso "opremo" za na vrt in za vrtec. Super! Preden smo odpeketali proti domu, smo skočili še v slaščičarno. Matej, hvala za sladoled in cocacolo. Še pet lubčkov in že nas ni bilo. Seveda spet z obljubo, da tokrat se pa prej vidimo. Obljubo bomo držali, če ne prej (po praznikih, ker na rojstni dan jih ne bo :( ), se vidimo julija, ko pridemo pogledat dojenčka. To pa ziher pridemo!
Nazaj grede smo presenetili še Dorotejo in ji kar sredi ceste (ja, kaj pa hodi, kot da je cesto kupila :) :)) trobili. Skoraj nas je že nadrla, ko vidi, kdo je sploh prišel. Smo ji prinesli dve nalepki za OMV, hahaha. Redkokdo bi se pripeljal v Lenart za dve nalepki, no mi smo naredili en ovinkec in ji lepo dostavili. Tjuš seveda ni mogel iz svoje kože in takoj "ukradel" Linu avto, da je revež jokal, pol mu je pa še trobil, da je bil prestrašen. Bučko naš, nima občutka in misli, da če on razgraja, da potem pa kar vsi. Do doma se je zabaval z gledanjem Pepelke na očijevem telefonu, doma pa v dveh minutah zaspal. Fertik!
2 komentarja:
Na mojem blogu si spraševala za slikco ... greš v postavitev ... uredi glavo ... dodaj slikco. Čisto preprosto.
In tole poznanstvo s forumov ... zlata vredno! :) Aja, pa na 90-dnevni dieti sem včasih tudi jaz sodelovala ... potem sem pa obupala. :) Če si me kje srečala ... jaz sem bila "nevztrajna". :) :) :)
o, hvala, barbi. ja, forumi znajo biti super stvar, seveda, če si tak tip. čisto mogoče je, da sva se na 90-dnevni kaj srečali, jaz sem bila "pišek". :)
Objavite komentar