Dan brez pleničke

To poletje je pravi čas, da se naučimo biti brez pleničke. In glede na to, da je ostal doma, imava cel ljubi dan čas, da vadiva lulalnje na kahlico in kakanje v školjko. Kakanju rečemo, da delamo polžije, namreč en dan je naredil kakec v obliki polžija in od takrat se pač to imenuje polži. In če polži pade v vodo in gre papa, toliko bolje in je veselje na vrhuncu.

Danes sem se odločila, da bo ves dan brez, razen za spanje. Lepo je bil v kratkih hlačkah, na vsake toliko sva šla lulat, za kakanje pa itak že nekaj časa pove. Celo na sprehod sva šla brez, vmes zalila par rožic in spet je bilo veselje. Za spanje ga še ne upam imeti brez pleničke, ker še na veliko lula, ampak bo že. Popoldne smo šli na kolo tudi brez pleničke. Dvakrat smo se ustavili, če ima željo po lulanju, vendar ni hotel. No, doma pred blokom pa mu je ušlo, ker sva pospravljala kolesa in sva pozabila vprašati, če je že nuja. Polulane hlačke so ga motile in do stanovanja je hodil z nogami narazen. Doma je hitro skočil na kahlo, se še dvakrat polulal in pokakal. Uspelo mu je zdržati brez pleničke. Jutri je nov dan, pred nami vikend, nove dogodivščine. Že zjutraj se bo peljal s kolesom brez pleničke. Malo več postaj bova imela, ampak treba je biti vztrajen.