Danes sem šla po dolgem času spet sama na kolo. Janez je bil doma in tako je lahko doma ostal tudi Tjuš. Kot vedno, sem štartala ob šestih. Izbrala sem si traso mini maratona Franja, ki pa je vseeno dolga 100 km. A imela je eno napako, ki me je stala nekaj kilometrov.
Iz Podutika sem šla proti Dobrovi, od tu naprej proti Horjulu do Vrzdenca. Tu me je že čakal klanec do Suheha Dola. A ni bil pretiran, prav luštni ovinki so bili, taki, med katerimi lahko počivaš :) V dneh urah sem bila na vrhu in se spustila proti Lučinam in naprej proti Gorenji vasi. Od tu naprej me je cesta peljala skozi celotno Poljansko dolino, mimo Tavčarjevega dvorca do Škofje Loke. Od tu proti Zbiljam je šlo vse po načrtu, potem pa ... zaprta cesta čez Savo proti Smledniku. Obvoz pa je bil prek celotnih Pirnič in nazaj. Maraton trasa je namreč vodila proti Vodicam, mimo Skaručne in Tacen. Meni se po pravici povedano ni dalo iti 15 km naokoli in sem šla kar iz Medvod proti Ljubljani. Traso sem tako zmanjšala za skoraj 20 km, tako da sem naredila "samo" 80 km. Za to pa sem porabila 4 ure. Šibala sem brez problema in bi prevozila tudi tistih 20 km. V glavnem manjka mi števec na kolesu, ker me jezi, da ni točnih km. Upam, da ga kmalu dobim.
Zanimivosti na poti. Takoj zjutraj je bilo hladno in me je sonce začelo greti šele v Suhem Dolu. Saj je bilo fino se peljati v senci, a na čase sem vseeno dvomila, če le ne bi bilo bolje vzeti s seboj še anoraka. Še posebno bi mi prav prišel po klancu navzdol. Na poti so me prijazno pozdravile tudi krave, ki so se pasle ob cesti. Do Horjula sem srečevala avte samo v nasprotno smer, so ljudje odhajali na delo. Zanimivo pa je, da če me je že kdo dohitel, potem sta se avto vedno srečala tako, da smo bili vsi trije poravnani, jaz pa sem ene parkrat skoraj zletela s kolesa od strahu, ko je nenadoma pridrvelo nekaj mimo mene. Folk res ni normalen. Kot da jaz nisem promet na cesti. Na srečo skozi Poljansko dolino ni bilo kakšnih cestnih frikov, tako da sem se kar lepo peljala. No, v Stanežičah pa se je le našel en stari, ki mi je mahal iz avta. Dej se brigaj zase. Tako da njemu in še nekaterih, ki me niso znali prehiteti, bi danes z veseljem pokazala sredinca. Kreteni.
Naslednja tura? Jutri sem frej, v četrtek nekam šibneva s Tjušem, mogoče proti Kamniku, v petek pa greva na Jezersko.
Iz Podutika sem šla proti Dobrovi, od tu naprej proti Horjulu do Vrzdenca. Tu me je že čakal klanec do Suheha Dola. A ni bil pretiran, prav luštni ovinki so bili, taki, med katerimi lahko počivaš :) V dneh urah sem bila na vrhu in se spustila proti Lučinam in naprej proti Gorenji vasi. Od tu naprej me je cesta peljala skozi celotno Poljansko dolino, mimo Tavčarjevega dvorca do Škofje Loke. Od tu proti Zbiljam je šlo vse po načrtu, potem pa ... zaprta cesta čez Savo proti Smledniku. Obvoz pa je bil prek celotnih Pirnič in nazaj. Maraton trasa je namreč vodila proti Vodicam, mimo Skaručne in Tacen. Meni se po pravici povedano ni dalo iti 15 km naokoli in sem šla kar iz Medvod proti Ljubljani. Traso sem tako zmanjšala za skoraj 20 km, tako da sem naredila "samo" 80 km. Za to pa sem porabila 4 ure. Šibala sem brez problema in bi prevozila tudi tistih 20 km. V glavnem manjka mi števec na kolesu, ker me jezi, da ni točnih km. Upam, da ga kmalu dobim.
Zanimivosti na poti. Takoj zjutraj je bilo hladno in me je sonce začelo greti šele v Suhem Dolu. Saj je bilo fino se peljati v senci, a na čase sem vseeno dvomila, če le ne bi bilo bolje vzeti s seboj še anoraka. Še posebno bi mi prav prišel po klancu navzdol. Na poti so me prijazno pozdravile tudi krave, ki so se pasle ob cesti. Do Horjula sem srečevala avte samo v nasprotno smer, so ljudje odhajali na delo. Zanimivo pa je, da če me je že kdo dohitel, potem sta se avto vedno srečala tako, da smo bili vsi trije poravnani, jaz pa sem ene parkrat skoraj zletela s kolesa od strahu, ko je nenadoma pridrvelo nekaj mimo mene. Folk res ni normalen. Kot da jaz nisem promet na cesti. Na srečo skozi Poljansko dolino ni bilo kakšnih cestnih frikov, tako da sem se kar lepo peljala. No, v Stanežičah pa se je le našel en stari, ki mi je mahal iz avta. Dej se brigaj zase. Tako da njemu in še nekaterih, ki me niso znali prehiteti, bi danes z veseljem pokazala sredinca. Kreteni.
Naslednja tura? Jutri sem frej, v četrtek nekam šibneva s Tjušem, mogoče proti Kamniku, v petek pa greva na Jezersko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar