Gremo na morje

Končno bomo tudi mi dočakali dopust. Saj ne, da ful delam in moram nujno nekam it. Sploh ne, ker sem itak vsak dan doma. Ampak ravno to je to. Biti doma mi že malo najeda in treba je iti drugam. Na morje. Za letos smo se odločili, da gremo na Hvar. No, to sva določila že, ko sva šla s Korčule pred tremi leti. In tega se drživa. Letos gremo sami, ker nimam namena imeti nobenih 'priveskov' s seboj. Pač nismo tip družine, ki mora iti na dopust z nekom, in to samo zato, ker ne ve, kaj bi počeli sami s seboj. Tako je bilo pri nas doma. Ne spomnim se, da bi šli kdaj sami na morje. Vedno smo se priključili več prijateljem. Ne vem, zakaj. Baje je bil oči tak, mamici je šlo pa to na živce. No, midva imava to pošlihtano. Sva lani poskusila, kako je, če si na morju z dvema družinama, pa to ni bilo za naju. Sva preveč rada sama in uživava svoj mir. Ko sva sama, se najbolj razumeva. Največkrat ni treba besed in vse teče kot po maslu. Ker sva si tako podobna. Tjušku je pa itak vseeno, kje je, samo, da je z nama.
Eni bi umrli, če bi morali v kamp na dopust, jaz bi pa umrla, če bi me na hrvaško obalo poslali v app. Že kot otrok sem hodila kampirat, vedno v šotor. Janez je bil že bolj 'fensi' in so hodili v prikolico. Zdaj nama zadostuje šotor z dvema spalnicama. A sva ugotovila, da bo samo še za letos, prihodnje leto bo treba nekaj večjega, s tremi spalnicami. Ker je vedno več krame, pa tudi otrok bo vedno večji, pa še kakšen zraven bo prišel. Na srečo je pes majhen in ne potrebuje veliko prostora. Kar se tiče kuhanja, nimamo problemov, ker je Janez itak kuhar in zna kosilo skuhati v eni ponvi na majhnem kuhalniku z eno rinko. Jaz bi sicer imela lep štedilnik na plin, na vsaj dve rinki, ampak mojster je le mojster. Pustimu mu veselje. Vsaj pomivati ni treba veliko. Jedli bomo pa itak samo makarone, riž, kak mesek bomo spekli, enkrat bomo šli na ribjo ploščo, enkrat na pico, pa mogoče spet makarone, samo z drugo omako in rižoto. Ja, riž in rižota sta dve različni stvari. Vprašajte kuharja. Zajtrk nam itak ne bo delal težav, ker na Korčuli, na primer, sva jedla samo Nutelo. En liter Nutele sva pojedla v petih dneh. In potem se sprašujem, od kod kile. Aja, od poroda, saj res!
Kampiranje samo me sploh ne skrbi, ker me je oči opremil za vesoljni potop. Sva šla prejšnjo soboto v Induplate po 'ne vem, kaj vse', da nas ne bo odneslo. Dodatni klini, dodatna plahta 5x5m, dodatne vrvi ... Potem pa sva doma strokovno preučila postavitev šotora in vse kupljene dodatke. Pri postavljanju šotora bom torej ful pametna, ker Janeza namreč ni bilo zraven. Upam, da sem si zapomnila vso proceduro. Ampak odnesti nas pa ne bo moglo. Nimaš kaj, če greš kampirat, moraš imeti s seboj vso mogočo opremo, še posebno danes, ko je veter vse močnejši in se hitro sprevrže v mini orkan. No, takrat je najbolje, da kar popokaš in greš domov. Me ni strah, ker je za Hvar napovedano lepo vreme. Pa še macolo imam za kline zabijat, hehe.
Torej, Hvar. Peljali se bomo kar po magistralki, ker nama je ful všeč cesta, pa še ponoči je mirno in tiho, brez prometa. Upam, da bomo ujeli prvi trajekt. Če bomo pa že zjutraj nekje čisto zadaj v vrsti, se bomo pa raje peljali malo dlje, do Drvenika. Samo potem je od Sačuraja še več kot 50 km do Jelše. O tem bomo odločali na licu mesta. Ne bomo se sekirali, odvisno od situacije. Pojma nimam, kako je tam doli. Ampak če je tako lepo kot na Korčuli, potem bo prav fino fajn. Kamp imamo rezerviran, prostor v 'šumi bez struje' :). Mah, elektrike ne rabimo, ker itak nimamo nič za priključit. Telefon pa tudi na wc-ju lahko filaš ali pa pri pralnih strojih. Kakšne bodo plaže, je že druga. Itak zaradi Feje (pes) ne bomo mogli biti tam, kjer bodo vsi. Pa tudi sicer mi ni všeč, da sem na plaži v gužvi. Vsekakor nas takoj prvi dan čaka ogled plaže, s ciljem najti primeren skrit kotiček, s senco in malim zalivčkom, da se bo Tjušk lahko igral. Zahtevam preveč? Mogoče. Ja, pa da bo ob obali veliko školjk, da bomo imeli kaj 'tauhat' in potem domov tovorit, da ne bo ježkov, pa po možnosti, da ne bo sploh nikogar in bomo vsi trije nagci. To nama je na Korčuli uspelo in sva prišla domov brez belih lis. Če torej najdemo lepo plažo, smo na konju. Večeri bodo rezervirani za sprehode v mesto Jelša, kartanje in cartanje. Do mesta Hvar si bomo vzeli kar eno pop, ker bomo 30 km stran. Dolgčas nam torej ne bo, ker bo sigurno Tjuš popestril dogajanje s svojimi pogruntavščinami. Komaj čakam, da bo ponedeljek in gremo.