Na spletu berem članek o britanski deklici Maddie, ki je izginila neznano kam. Ob tem se sprašujem, koliko so naši otroci danes sploh varni. To deklico naj bi nekdo fotografiral in na podlagi tega se je pedofilska družba odločila, da je primerna zanje, ter izvedla ugrabitev. Halo? Kako je to sploh mogoče. To, da ti nekje nekdo ugrabi otroka, je mislim, da najhujša mora vsakega starša. Tega si ne upam niti pomisliti, pa vendar me skrbi. Ker imam tudi sama otroka. In ne bi preživela, če bi mi ga nekdo ukradel. Ali mu lahko zagotovim stoodstotno varnost? Kako? Kaj pa, ko bo šel v vrtec, šolo? Mu tam to lahko zagotovijo? Mislim, da so to vprašanja vsakega starša. Nehote objavimo slike naših otrok na spletu. Ali se zavedamo, da jih lahko gleda ves svet? Če pa še malo pobrska, ga hitro najde, kje živi in kdo je. Groza!
Zavedam se, da svojega otroka ne morem zaščiti stoodstotno, a vseeno upam, da ga bom vedno in povsod imela na očeh, da se me bo držal za roko, da se ne bo izgubil v množici neznanih ljudi, kot se to lahko danes hitro zgodi radovednim otrokom. Ob tem razmišljam, da najbolje, da ga privežem nase. Samo to zveni 'zaporniško'. Prihodnji teden odhajamo na morje in naš Tjuš je radoven za tri. Ne zna sedeti pri miru in vse okoli njega je zanimivo. Plaža je pravi raj za sprehajanje in opazovanje ljudi, ki so do majhnih otrok še posebno prijazni in tako majhnemu otroku hitro dajo vedeti, da je pri njih dobrodošel. Otrok pa je preveč zaupljiv, da bi lahko bil sumničav. Njemu je vse zanimivo in super fajn, da se nekdo zanima zanj. Treba bo imeti oči tudi zadaj. Nikakor ne misliti, saj ga vidim, ali pa, saj ne bo šel daleč. Raje ves dan hodim za njim! Vrtec bo pa sploh nekaj posebnega. Čeprav je zaklenjen in imajo vzgojiteljice pregled nad dogajanjem, ne morejo zagotoviti, da nihče ne opazuje otrok in se ob tem naslaja ali celo kuje načrte, podobne tistim iz zgodbe v uvodu. Me kar spreleti, če pomislim na kaj takega. Spet tretje tveganje so objave slik na spletu. Nehote objaviš sliko, da jo vidijo drugi, ne pomisliš pa pri tem, da jo lahko vidi ves svet. Tudi ljudje, ki zlorabljajo otroke na vse mogoče načine. Toda kaj lahko pri tem storiš? Bore malo. Še posebno, ker nimamo toliko znanja, da bi znali vse svoje podatke zaščititi.
Kriza! Na eni strani super fajn, ker lahko približamo svet sebi, na drugi strani groza, ker vemo, da lahko tako rekoč neznanci opazujejo nas. Današnja družba je polna takih nevarnosti in ob tem sta buška ali prebita ustnica otroka brez pomena.
Pazimo na svoje otroke in raje naredimo sto korakov več, kot da ga pustimo, da sam hodi naokoli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar