Silvestrski ognjemet

Okoli 21. ure, po sprehodu po deževni Ljubljani in lahki večerji, smo si sami naredili silvestrski ognjemet. Ja, treba je prej spat, obenem pa se navaditi na "pok pok pok", ki nas čaka ob polnoči.

Novoletne zaobljube

Tako ... leto 2009 je mimo, čaka nas novo. V novem letu pa si želim naslednje:

--- zdravja za vse

--- ljubezni veliko

--- uspešno opravljen strokovni izpit

--- službo čim dlje

--- najbolj romantično poroko, ki bo 14.8.2010

--- prekolesariti Maraton Franjo 100 km

--- prekolesariti vsaj 1500 km v celotni sezoni

--- prodati čim več Just izdelkov in biti boljša kot letos

--- uživati v življenju kot do sedaj

--- shujševalna kura je še vedno na seznamu

--- večkrat srečati prijatelje

--- se pustim presenetiti

Naj bo leto 2010 za vse posebno leto, preživite ga tako, da vsak dan uresničite kako svojo skrito željo. Pa četudi je s tem mišljen le poljub svoje najdražje osebe!

Leto 2009

Izteka se zadnji dan leta, jaz pa nimam drugega dela, kot da pišem, kako je minilo. Ja, pa še res je. Preživljamo mirno, napol zaspano popoldne, ko ti nihče nič noče in delaš, kar želiš. Sama imam trenutno navdih pisanja. Pa poglejmo, kako je minilo leto 2009.

Se še spomnite mojim lanskih novoletnih zaobljub oziroma želja? Ne? Tudi sama sem morala prebrati za nazaj. Skratka:

* vsi smo ostali zdravi, kot je treba. Razen kakega novega prehlada, nismo ujeli nobene nove bolezni. Super!

* dobila sem pripravništvo, ki se je že izteklo v prvo službo. Super! Čaka me le še strokovni izpit, ki pa bo že spadal v novoletne želje 2010 ;)

* stanovanje imamo še vedno, Podutik je zakon! Sanje ostajajo.

* shuješevalna? do sedaj minus 5 kg, bolje to kot nič.

* maraton - hahaha ... sem bila, vendar le kot delavka na progi. Pa vendar nimam slabe vesti, saj sem poleti prevozila 1000 km s kolesom, kar je enako kot maraton.

* srečanje aprilčkov ... ojoj! kadar pa je, je pa super fajn! Rada vas imam!

* našla sem popoldansko delo, od že skoraj eno leto prodajam Just izdelke. Uspešno!

* peka potice, učenje kuhanja, grizenje nohtov ... hahaha neuresničljive želje!

* 20 e na mesec ... ja, ratuje, vendar bo namenjenih za poroko!

* nosečnost --- je še ni, ker so novi plani!

Ko na hitro pogledam nazaj, lahko rečem, da je bilo moje leto uspešno. Imam vse, kar želim, če bi bilo kaj več, bi bilo že kičasto. Kakšno bo pa leto 2010? Romantično, v to sem sigurna!

*

Peka piškotkov

Ko je popoldne dolgočasno in otrok nima želje po popoldanskem spancu, je čas za peko piškotov ...

Danes sva bila s Tjuškom sama doma cel dan. Zjutraj sva spala do devetih, šla dopoldne na dolg sprehod, pojedla kosilo, potem pa naj bi bil čas za spanje. Sam je odšel v sobo, dala sem ga v žakelj in lepo se je ulegel v posteljico. Potem pa slišim nek ropot, a temu nisem posvečala pretirane pozornosti. Čez dobre pol ure sem morala v sobo po polnilnik za telefon. Vstopim potiho in ga najdem na moji postelji, na očijevem povštru, brez žaklja, zadelan z najinim kovtrom, kako leži in gleda skozi okno. Okno je namreč tako nizko, da leže lahko gledaš skozenj. Bil je miren in zdelo se je, da uživa. Ni me opazil, zato sem se izmuznila ven. Tako je ležal, nisem ziher, da je spal, še pol ure, potem je prišel k meni in mi povedal, da je spal pri "mamici in očiju v postli". Falot mali. Ura je bila komaj dve in treba je bilo najti nov načrt, kaj bova počela popoldne.

"Tjuš, a bova piškotke pekla?" "Jaaaaa, pikote dalala!" Odlično, pogledava, če imava vse pripomočke, poiščeva recept na netu (mojega ima namreč Špela) in začneva. Uf, moka, uf, jajček. Tokrat je sam ubil dva jajca v skledo z moko. Haha, eden je šel skoraj mimo in komaj sva ga ujela. Pa sva dala še enega notri, ni panike. Še sladkor in vanili ter margarino. Vmes si je kuharček zaželel še pašteto, namazano na margarini. Okus? Pojma nimam, ker raje nisem probala. Testo je šlo medtem počivat, po malici pa sva delala naprej. Modelčki so bili tokrat prav izvirni. Poleg zvezdice sva uporabila še živalice, ki sicer spadajo k plastelinu. Pa kaj! Glavno, da imava sedaj pečene slone, tovornjak, race, traktor in ptičke. Vse za pojest. Ko je bila prva runda piškotkov pečena, so mu očitno zadišali pod mali nosek. Navalil je nanje in pojedel skoraj cel pladenj. Mmm, "dobli so". Prav potiho jih je kradel iz sklede, medtem ko sem jaz delala nove. Še prav navihano me je gledal. Nekajkrat me je previdno vprašal, kaj delam. Če je mogoče kaj drugače kot prej, hahaha.

Po dveurni peki piškotkov vseh oblik sva pospravila vso posodo in igračke ter si privoščila pistacijo. Ja, ne, te nisva pekla, to je bilo za posladek, ker piškotov je bilo že dovolj. Zdaj čakajo na očija, ki "kua"!

Tu je pa mali kolaž sličic:

Jutri je zadnji dan v letu, počasi bo treba narediti pregled starega leta in narediti nov seznam obljub :). Lepo preživite silvestrovo, kjerkoli že boste!

Božič

Letošnji božič je že mimo in mi smo ga preživeli lepo. No, vsaj midva s Tjušem, kajti očka je moral delati. Dobili smo en kup daril, med njimi tudi največje darilo do sedaj, ki je v nas odraslih prebudil otroka.

V petek zjutraj smo se dobili najprej pri nas v Ljubljani, pogledali pod smrečico, odprli darila in pojedli zajtrk. Moj oči si je zaželel žago za obdelavo lesa, zato sva ga s Špelo malo nahecali. Jaz sem mu naredila kartonasto, Špela pa mu je na koncu dala evre. Je moral pač priti do dveh smrečič in pogledati pod obe. A malo sva udarili mimo, hahaha.

Pod našo smrečico so takole čakala darila

midve sva si žago zamislili tako ...

božiček je pa atu prinesel tako ... čist isto, a ne? :)

Najbolj je bil daril vesel Tjuško. To, da ga je pod vsako smrečico čakalo eno darilo, je bila zanj prava pustolovščina. Pri nama je dobil DVD od Pujse Pepe, ki ga je bil zelo vesel, saj je zadnje čase navdušen nad to risanko. Le kaj vidijo otroci v tej pujsi? Pri Špeli in Sandiju ga je pod smrečico čakalo darilo - lego kocke in veliki kinder jajček. Kocke so bile super darilo in takoj sva sestavila vse, kar se je dalo na hitro sestaviti. Tudi vsi ostali smo dobili svoja darila, midva sva dobila bon za Merkur, saj si bova kupila praktično darilo, ki ga nujno potrebujeva, sesalec.

smrečica pri Špeli in Sandiju

Po pojedini pri Robidovih smo se odpravili na Veterno. Tam pa nas je čakalo največje darilo, namenjeno sicer Tjušku, a z njim smo se igrali vsi. Ata je namreč naredil železniško maketo. Uporabil je leseno železnico, dva vlakca na baterije oz akumulator, podlaga in "narava" je iz stiropora z milijon dodatki, gorsko kočo je naredil sam, ostale hiške so kupljene, vendar sestavljene doma, prav tako smrečice, trava in kamenčki. Na maketi teče tudi potoček, vlakca se peljeta tudi skozi tunel, pozvonita na postaji, vozita potnike, gorijo tudi lučke, na gori je sneg ... skratka NORO!

ptičja perpektiva, dve progi, dva vlakca

železniška postaja, ta velik pajacek čaka na vlak

atov izdelek iz lesa - gorska koča

mlin

mali detajli

tunela

Božiček pa nas ni "počastil" le pri nas, ampak smo ga pričakali tudi v Seničnem, moji otroški vasi, pod lipo, kamor se je pripeljal s konjem. Tjušu je prinesel dežniček, ki ga je bil zelo vesel, saj bo zdaj lahko sam hodil po dežju.

V nedeljo popoldne pa so nas obiskali še drugi sorodniki, Tjuš je bil seveda še najbolj Maksa, s katerim sta se lahko igrala. Največ časa sta posvetila risanju na piši-briši tablo, ki jo je Maks prinesel Tjušu za božička.

Tako božič je mimo, še kakšno obdarovanje bomo dali skozi, potem bo pa počitnic konec in "back to realnost" po neizogibna. Mesec december je bil več kot naporen, še posebno srečanja s preveč dobrimi možmi.

Do novega leta se vsi lepo imejte, pa ostanite zdravi!

Žurerski vikend

Vikend, 18. in 19. 12., je bil po dolgem času žurerski. V petek sem šla na Gospodarsko razstavišče, kjer se je odvijal ljubljanski žur javne uprave. Tri dvorane z mizami, dva odra, slovenski in hrvaški glasbeniki. Eden od njih je bil tudi Jan Plestenjak. Ja, moj Janez je fouš, hahaha. Najedli smo se tudi, saj so za hrano poskrbeli iz gostilne Jezeršek. Naplesali smo se, da nam je bilo vroče, a kdo ne bi plesal na Natalijo, Vilija in Kingstone. Skratka, po dolgih letih je pasalo.

Takoj v soboto je sledil drugi žur, ki je bil sicer bolj slovesen. Bili smo namreč v hotelu Bernardin, kjer je Just organiziral novoletno zabavo s podelitvijo vseh nagrad za pridnost. Čeprav je hotel zaprt za javnost, so nam skuhali dobro večerjo, poskrbeli za pijačo in glasbo. Po podelitvi vse nagrad za najboljše justovke smo odšle na plesišče in se ob vodenju Kubanca Joseja naučile plesne korake v stilu salse. Ob pol enih nas je avtobus odpeljal proti domu, tako da sem bila pol treh že skoraj v postelji. Tudi ta večer je minil luštno, čeprav ni bil pravi žur, a v meni je zbudilo malo ljubosumja na vse tiste ženske, ki so bile nagrajene za celoletno delo. Tudi jaz bi bila rada med njimi, bo treba začet konkretno delat. Drugo leto, obljubim.

Izdelovanje čestitk

V podaljšanem bivanju v 4. razredu smo izdelovali čestitke. Uporabili smo material, ki je bil na voljo, rumen bolj debel papir A3 format, nalepkice, srebrno in zlato pisalo, filc, barvice in flumastre. Nastalo je več kot 30 čestitk. Nekaj smrečic je na spodnji sličici.

Vse čestitke pa se skrijejo pred umetnino leta. Moj oči je namreč iz lesa naredil takole hišico. Velika le dobrih 6x6 cm, saj je namenjena železniški maketi, ki jo izdeluje te dni za Tjuša. Bo namreč Božiček prinesel cel projekt.

Naš smučar

Naš Tjuško je pravi smučar. Se vidi, da ima dobre gene (mami, ata in dedi) in bo nekaj iz njega. Takole je danes presmučal par metrov. Užival baje sto na uro, mene žal ni bilo zraven, ker sem doma. Sem ponosna nanj, da kar skačem od veselja. Ne zgodi se velikokrat, da dveinpolletni otrok takole smuča :).

Dedek Mraz v šoli

Dedek Mraz nas je danes obiskal tudi v šoli. Sindikalen, bi se lahko reklo temu. Popoldne ob petih smo si najprej ogledali lutkovno predstavo šolskih otrok, Mojco Pokraculjo, nato pa so naši otročki priklicali dedka Mraza. Dedek Mraz je prišel s polnim vozičkom daril. Otročki so mu najprej skupaj zapeli pesmico, nato še vsak posebej, kdor je želel. Tjuš je želel le bonbon, zato se je javil, da bo zapel pesmico, a v dedkovem naročju je bil tiho. Bonbon pa si je vseeno zaslužil. Pikec, mali.

Otroci so nestrpno pričakovali darila, vsak je prišel po svojega, se usedel dedku Mrazu v naročje in se z njim slikal. Nekateri so mu narisali tudi risbico in dobili še en bonbon, kar Tjušu ni šlo v račun. Ves čas je namreč prosil za še en bonbon, a dedek Mraz ga "ni šmirglal". Na koncu pa le dobil še drugi bonbon.

Moram pa reči, da je bil dedek Mraz v vrtcu veliko bolj simpatičen. Ta "šolski" je bil videti naveličan, prišel je namreč tudi dopoldne, in zdelo se je, da mu je vse odveč. Nobene prijaznosti do otrok ni bilo čutiti, nekam hladno mi je deloval. Ampak ni pomembno, pomembno je, da so bili otročki zadovoljni in da so dobili darila, ki so si ji želeli. Tjuš je dobil leseni vlakec, da je lahko povečal svojo železniško progo.

ogled lutkovne igrice

živali iz Mojce Pokraculje

Tjuš je dedku Mrazu pel

darilo

Aprilčica Nina je postala drugič mamica

Naša aprilčica Nina, mamica Zale, je v petek postala drugič mamica. Tokrat je povila sinka Lovra. Mali fantek je bil težak 3700 gr in velik 53 cm. Mamica Nina pravi, da pridno papca in spančka. Ostanita zdrava in naj veseli december prinese v vašo družino obilo zdravja in družinske sreče.

Zapadel je prvi sneg

... pobelil sosednji breg. Današnje jutro je bilo najlepše jutro, saj je končno padel sneg. "Lej, mami, lej, sneg!" se je Tjuško navduševal nad pogledom skozi okno. Hopa v škornje in bundo, že sva šibala proti avtu. Dva koraka in v ribo, brez rokavic ... "eeeeeeeeee mlaz je". V vrtcu niso šli ven, ker bi bili na dedku Mrazu preveč mokri, zato smo dogovorjeni za jutri, da preživimo skupno popoldne na bližnjem hribčku. Mi smo hribček prehodili že danes.

Imeli smo namreč pol ure časa do prihoda dedka Mraza. Tjuša sva oblekla v kombinezjon, rokavice in šibamo. Za šolo je lušten hribček, po katerem je fino šibat. Seveda je bil padec pričakovan:

In še nekaj slikic:

Dedek Mraz v vrtcu

Danes nas je v vrtcu pričakal dedek Mraz. Tjuš ga je komaj dočakal, usedel se je v prvo vrsto in se kar tresel od navdušenja. Potem pa je potrkalo. Uuuuu! "Dober dan, otroci!"

Nekateri so se tresli od strahu, naš Tjuš pa je bil v nasprotju z lanskim letom, ko sem morala z njim po bonbon, neverjetno pogumen. Takoj je šel k njemu po bonbonček in si hitro zaželel še enega: "Šeeeeee!" Potem smo zapeli pesmico Ringa raja, dedek Mraz prihaja. Končno so prišla na vrsto darila. Tjuš ni mogel dočakat, da ga je poklical, in je vmes kar s stola vstal, da bi šel vsaj po en bonbon, če ga že za darilo ne pokliče. Nasmeh na obrazu, ko je v rokah držal drobno darilce, je povedal vse. Ni mogel skriti veselja in brez težav se je slikal z dobrim možem. Srečanje z dedkom Mrazom je bilo lepo in veselo. Zdaj nas čaka še četrtek, ko nas bo obiskal še v šoli.

Nekaj slikic:

nagovor dedka Mraza

otroci, pridite po bonbončke

veselje ob bonbončku

še enega bonbončka, Tjuš in Lana

to je moje darilo

Tjuš in dedek Mraz

Izlet na Dunaj

Včerajšnja sobota je bila ravno pravšnja za izlet na Dunaj. S šolskim kolektivom smo se ob petih zjutraj odpravili proti Dunaju. Pot je bila dolga in razburljiva, saj smo se peljali z mini busom, ki je nevarno skakal po cesti. Energije ni bilo in marsikoga je pripovedovanje vodičke o Avstriji in nekdanjih Habsburžanih prijetno uspavalo. A spanje in sedenje na busu ni bilo tako prijetno, kot si po navadi predstavljamo. Ker šofer ni poznal avtobusa, ni znal upravljati s klimo. Enkrat nam je pihalo, drugič je bilo vroče in številke, ki so kazale 23 stopinj, nam niso povedale nič, ker nam je pri nogah in v glavo pihal mrzel zrak. Kdo vse je danes zbolel, ne vem, zase vam povem leto, da sem spala do pol treh popoldne. Zabasana, skoraj brez glasu ... Čakanje na bus zna biti zabavno, še posebno, če je avtobus v enourni koloni, mi pa stojimo med cesto in tramvajem in se smejimo kot blesavi. A Dunaj je bil lep.

Slike so nalepljene v nasprotnem vrstnem redu ogleda, a se nikar ne sekirajte.

na poti domov smo si ogledali Hundertwasser mestece, kjer ni ravnih linij

notranjost

stavba, v kateri so socialna stanovanje, tudi tu ni ravnih linij

okrašen Dunaj, toliko ljudi v Ljubljani ne vidiš na silvestrovo

ena velikanska bunka z lučkami

vhod na znameniti božični sejem

park ob božičnem sejmu

avstrijski parlament

del Kraljeve palače, za katero so si Habsburžani prizadevali, da bi bila večja od Versailesa, vendar jim je zmanjkalo časa in denarja; na sliki kip Savojskega

vhod proti kapeli, v kateri lahko vsako nedeljo poslušate petje Dunajskih dečkov (danes imajo štiri zbore, ker so tako popularni; dva nastopata v tujini, en na nedeljski maši, en pa počiva)

vhod v Špansko jahalno šolo - tudi vaje teh konjev si lahko ogledate tedensko; konj mora biti star skoraj 20 let, da lahko nastopa v tej šoli

notranji dela Kraljeve palače, v ozadju so tri ure, lunarna, navadna in sončna

zunanji del Kraljeve palače

ena od vsaj 20 kočij, ki ves čas vozijo naokoli turiste

kužno znamenje, ki so ga postavili v zahvalo Bogu za življenje, ko je kuga drugič "oblegala" Dunaj, na ulici Graben

Štefanova cerkev

bunkice na enem od ogromno štantov

ideja za venček

ideja za zvezdice iz cimetovih palčk

ideje za jaslice, cena 150 e

Schoenbrun

To je bil Dunaj v sliki. Kot zanimivost vam lahko povem, da že danes rezervirajte karte za ogled novoletnega koncerta, da bodo šlo potem vaši otroci pri 20 letih na ta koncert. Ja, vrsta je dolga.