Mamica

Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja,
boža dete v postelji, se s sanjami igra,
in zato nikdar nikomur je ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam ...

Biti mamica je nekaj najlepšega na svetu. Imeti mamico pa je nekaj najlepšega na svetu. :) Sama sem že leto in pol mamica, imam pa tudi sama mamico, na katero sem zelo ponosna.

Moji mamici je ime Majda in bo drugo leto srečala abrahama. Čeprav jih ne izgleda toliko, saj je mladostna, igriva, polna energije in delovnega elana. Poročila se je mlada in danes ji je malo žal, da ni videla sveta, ki si ga tako želi videti. A kaj je svet proti temu, da je postala mamica. Nič. Spomnim se, kako se je ure in ure učila z mano, kako sva brali knjige, kako sva se vozili naokoli z avtom, se igrali igrico "jaz bolha skokica, ti muha sitnica" ... Dala mi je ogromno znanja za življenje, čeprav so mi šli njeni nasveti včasih na živce. Vedno mi je želela vtepsti v glavo, naj se učim, učim, učim, da ne bom pristala v tovarni za trakom. In sem se učila in učila, ona pa je bila name ponosna. Še posebno ponosna je bila v teh dneh, ko sem diplomirala. Uresničila sem njeno veliko željo, bila sem študentka, kar ona ni bila, in sedaj imam v roki še diplomo. Živela sem njene sanje, čeprav se najino življenjo zelo razlikuje.

Moja mami rada komplicira, preveč je "obsedena" s pospravljanjem in vedno najde nekaj, da se ji le ni treba usesti. Misli, da ji bo kdo zameril, če bo pustila umazano posodo in se usedla na kavč ter dala možgane na off. Kdo le? Naredila je več kot dovolj, zdaj pa res lahko uživa. Vzgojila je dve hčerki, ki njene nasvete zdaj nehote upoštevata v svojem življenju. Ja, res je. Prav tisti stavki, ki so mi šli kot otroku najbolj na živce, sedaj uporabljam tudi sama. Večkrat se slišim, ko rečem Tjušu: "A misliš, da je ta stvar samo za danes?". Ob tem se nasmejem, saj vem, da sem taka kot moja mami. Tudi Janez mi večkrat reče, da sem ista. Še posebno, ko imam tiste dneve in na veliko težim po stanovanju. Ko me to mine, pa se od njenih idej spet oddaljim. Hehe, smešno, ampak je res. Na vsake toliko sem ji kar preveč podobna. Podobni sva si tudi v tem, da obe uživava ob ljudeh. Obe radi prodajava stvari, imava to žilico v sebi. Sposobni sva delati več stvari naenkrat, hitro najdeva rešitve, se učiva ... obenem pa sva lahko prekleto resni in zoprni. Takrat je najbolje, da se ne srečava, ker druga druge ne preneseva in se hitro skregava. A le za kratek čas. Ko naju spet mine. Nekaj let pa sva bili res na bojni nogi. Zaradi Janeza, saj veste. Takrat je mene bolelo srce, ker sem jo tako potrebovala, ona pa mi ni pustila blizu. Čeprav ji še nisem čisto odpustila, sem danes srečna in vesela, da se vsi dobro razumemo in da je Janeza sprejela kot zeta. Pa četudi ga včasih pogleda malo postrani. Ja, najino uživanje v življenju in nekompliciranju, flegmatičnemu odnosu do stvari, ki jih ona zakomplicira, ji ne gre v glavo. A glavno, da se midva razumeva.

Mamica moja je zlata mamica in jo imam zelo rada. Je najbolj priden človek, kar jih poznam. In najbolj potrpežljiv tudi. Živi za tupperware posodke in posodke živijo zanjo, uživa ob ljudeh, ki jo spoštujejo in jo imajo radi. Tiste, ki ji storijo kaj žalega, odpiše iz svojega življenja. A do sedaj poznam samo dva taka. Vsem drugim je na svoj način odpustila, ker je predobrega srca. Ve, da bo nekoč poplačana za vse to. Vse, kar ji želim, je zdravje, saj bo samo zdrava lahko uresničila svoje cilje, ki si jih bo postavila ob svojem jubileju.

Danes sva še posebno povezani, saj sva obe mamici. Ona pa je še mama najinemu Tjušku. Hihi, ona bi bila rada nona ali oma, samo ne moremo iz svoje kože in tradicijo peljemo naprej, tako da je kar mama. Tjuška ji lahko zaupam kadarkoli in vem, da bo zanj poskrbela tako, kot je zame. Mogoče ga samo malo več razvaja, kot je mene, ampak to je za mame značilno. Večkrat mi da kak pameten nasvet, kako ravnati v določeni situaciji, večkrat me pomiri, da sem bila tudi sama taka, nekajkrat jo tudi sama kaj novega naučim, največkrat pa naju uči Tjuš sam. Skupaj se mu smejiva, ga spodbujava, učiva, ga stiskava in lubčkava. Je najina vez, ki naju še dolgo ne bo ločila.

jaz in mami, Tjuš in mama