A glavno je, da se je s snegom spoznal tudi Tjuš. Baje je bil v vrtcu navdušen nad padanjem snežink, tudi na poti domov se je smejal, ko je bil ves zasnežen do avta. Doma sva se oblekla bolj toplo, dala čez bundo še palerino in odšla raziskovat sneg. Prva težava so bile stopinje - ni mu šlo v glavo, kaj za boga je za njim in pa seveda pod njim. Se je kregal in mi "razlagal", naj to rešim. Ko sem mu pokazala, da imava stopinje tudi jaz in Feja, se je umiril in začel veselo racati po 3 cm snega. Naredila sva mini sneženega moža, ki pa je ostal brez roke in na koncu tudi brez glave, saj mu je obe otrgal.
Po desetih minutah ga je že zeblo in želel je notri. Jah, prvi vtis ni bil ravno najboljši. Mogoče bo jutri kaj bolje. Če bo kaj več snega, se bomo šli malo sankat.
Odtis rokice in čevlja:
1 komentar:
Kako je Tjuš šikan gasilec. Lepega snežaka sta naredila.
Snegeca Nejko še ni spoznal. Ko sva prišla iz službe, je že deževalo. :o((( Upam, da bomo jutri imeli kaj več sreče.
Objavite komentar