Včerajšnji počitek in dež nama je dobro del in danes sva se lahko polna moči odpravila na pot. Tjuš je sicer nekaj štrajkal, da bi raje gledal Nodija, a ko je bil na kolesu, je pozabil na vse. Prvotni namen je bil okoli Šmarne gore, a nama je tako dobro šlo, da sva šla malo dlje.
Najprej do Tacna, čez Šmartno do Vodic. Čez avtocesto proti Smledniku, od tu pa na obvoz prek Sp. Pirnič in Zg. Pirnič do Medvod. Naprej do Zbilj in po glavni cesti do Škofje Loke. Skozi ŠKL in po drugi strani do Goričan in skozi Medvode, Stanežiče v Ljubljano. 61 km, povprečna hitrost 22 na uro, po ravnini sva šla kar ves čas 24 na uro, po hribu gor pa malo manj. Sedaj, ko imam števec, bom imela vse lepo izračunano. Vozila sva pa točno tri ure. Kar se časovno tiče, sva še daleč za najboljšimi, a glavno je, da se peljeva in kot pravi Tjuš "dičileeee!", šibava. Vmes sva šla enkrat lulat, pojedel je kos kruha, proti ŠKL je hotel že zaspati na kolesu, a sem mu lepo povedala, da brez povštra ne bo šlo. Pa je zdržal še do doma. Med potjo sva gledala krave, avtomobile, tovornjake, traktorje, druge kolesarje, dojenčke v vozičku, koruzo, iskala sva slive na drevesu, vlak je mimo peljal ... Skratka zanimive tri ure sva preživela. Zdaj pa že spančka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar