V petek sva se s kolesom odpravila proti Jezerskemu. Z nama je šel tudi moj oči, za vsak slučaj, da nama je diktiral tempo. Zjutraj smo malo preveč časa mučkali doma in se tako odpravili šele ob pol devetih. Jaz sem peljala Tjuška, zadaj pa sem imela tudi potovalke čez prtljažnik, v njih pa vse za preoblečt, v primeru, da bo začelo deževati, saj je bilo vreme kar preveč oblačno. Z Veterna smo najprej šibali po klancu navzdol mimo Golnika v Goriče, od tu proti Trsteniku, do Bašlja, Mač in v Preddvor. Tu smo se ustavili za lulanje, vendar Tjuš ni hotel. Proti Jezerskemu je cesta prav luštna, malo gori doli, po dolini, ob reki Kokri, ves čas napeta, a nimaš občutka, da se dviguješ. Na to te spomnita zadnja dva ovinka. Ustavili smo se pri planšarskem jezeru in pojedli telečjo obaro z žganci. Tjuš si je potem ogledal še male račke ob jezeru, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Tjuš je bil navdušen nad "dičileeee" po hribu dol. Tako pravi on, kadar šibamo. Trdo se drži za balanco in se nagiba v ovinkih. Skoraj eno uro smo se vozili do Preddvoru, tu smo spet lulali, naštimala sva mu povšter na balanco, da se je naslonil in kmalu je kolesarček zaspal. Spal je vse do do doma, dobro uro. Jaz pa sem gonila in se spraševala, zakaj nisem šla raje z avtom do Preddvora. Ker nazaj gre je še bolj v breg kot na Jezersko. Na koncu pa te čaka še klanec v Senično in še na Veterno. Ampak moja trma je močna in spet sem se pripeljala skoraj do doma. Tisti klanec pod hišo ne šteje :).
Tjuš in račke
takole sem pa imela otovorjeno koloPodljubelj
V soboto zjutraj se je Tjuš zbudil že 6.10. Seveda, če je šel spat že ob sedmih, ker po tistem na kolesu v petek ni nič več spal. Ta dan sva bila namenjena v Podljubelj k Petrci na obisk. Opomnila naju je, da oni vstanejo šele pol desetih. Ampak midva ne bi bila midva, če se ne bi vseeno 8.10 odpravila proti Podljubelju. Skozi Tržič in 8.50 sva bila že pred njeno hišo, vse pa je še spalo. Zato sva se peljala še malo dlje, do nekdanje gostilne TGT oziroma do zadnjega tunela na cesti proti Ljubelju. Tjuš je že spet zaspal na kolesu, seveda, kaj pa je vstajal tako zgodaj. No, pri Petrci, Valu in Lanu je oživel. Val ga je naučil v stoje lulat in zalivat drevesa, Lan pa se mu je smejal iz vozička. Pol enajstih sva morala nazaj, ker potem je vročina prehuda. Na Mlaki sva morala nujno kakat ob ograji. Doma je Tjuš pomagal mami peči pecivo, jaz pa sem šla po ata, Špelo in Sandija k Valvasorjevi koči po Stol. Zjutraj so šli namreč z Zelenice čez Vrtačo na Stol. Pridni so bili.
sobotno popoldne je bilo vročeBohinj
Tudi nedeljsko jutro se je začelo zgodaj, tokrat 6.20. Ker v soboto spet ni nič spal čez dan, razen na kolesu. Tako smo šli ob osmih proti Bledu, Sandi in Špela pa sta šla z avtom proti Bohinju in nam peljala vso robo. Ta čas, ko smo se mi vozili s kolesom z Bleda proti Bohinju, sta onadva odtekla krog okoli jezera. V dobri uri z dobrim tempom, 20 na uro (v nedeljo sem namreč usposobila števec na kolesu), smo bili pri Jezeru. Kopali pa smo se na plaži v kampu. Sandi in Špela sta namreč pod Voglom našla brezplačni parking, kar ti prihrani 10 evrov. Plaža je bila kmalu polna, sonce je prijetno žgalo, voda je bila še vedno ledeno mrzla, a Tjuš je užival sto na uro v njej. On bi kar skakal in plaval, ne glede na mraz. Okoli štirih pa so začeli izza Vogla prihajati črni oblaki. Itak, v Bohinju ima dež mlade. Po hitrem postopku smo se napokali v avto in odpeljali. Ja, nazaj do Bleda nismo šli s kolesom. Razlog za to je bil na eni strani dež, na drugi strani pa atova utrujenost, ker je tudi on pretekel krog okoli jezera. Midve z mamo bi vseeno šli do Bleda, a nisva imeli izbire. Tjuš je spal tja grede na kolesu, ker je imel nov povšter, narejen posebej za spanje na kolesu, nazaj grede pa mu ni uspelo niti v avtu zaspati. Doma je šel tako že tretji dan spat ob sedmih. Tako je danes spet vstal ob pol sedmih, popoldne pa spal do petih, skoraj štiri ure. Mamica pa z njim. Ja, je dež, kaj pa naj.
na plaži, pripravljen na sončenje
takole Tjuš spi na kolesu
Ni komentarjev:
Objavite komentar