Tudi ta teden kolesariva, čeprav nisem nič napisala. Vreme nama je naklonjeno in izkoristiti morava še zadnje počitniške dni.
V ponedeljek sva se peljala proti Medvodam, skozi Soro v Škofje Loko in od tu proti Stražišču pri Kranju. Tu sva se ustavila pri mami na klepetu, potem pa naprej čez Orehek do Medvod. V Pirničah sva se spet ustavila pri eni gospe, šla na vrt še po Fejo in evo naju doma. Pot ni bila nič posebnega, dolga 55 km. Ves čas se vrtiva okoli 50 do 60 km, za kakšno daljšo turo pa nisem ziher, če ne bi Tjuš že spal.
Danes pa sva šla najprej po PST na Vič, čez Vrhovce v Dobrovo. Po cesti do Horjula in naprej po klancu nad Vrzdencem (pot maratona Male Franje, ki sem jo zadnjič prevozila sama), na vrhu ovinkov pa sva se obrnila proti Polhovem Gradcu. Tu je cesta makadamska in popravljajo skoraj pet kilometrov ceste. Tudi nazaj sva šla mimo Dobrove, Vrhovcev, tu pa sva zavila proti Lesnini na Brdu in od tam v Podutik. Spet novih 55 km.
Tjuš je dobre volje na kolesu, čeprav se zjutraj krega in ne bi kolesaril. Bi raje gledal Nodija. A ko se enkrat usede na kolo, je Nodi pozabljen. Na kolesu pojeva pesmice (prej preveril, če ni kdo za mano :)), danes si je zaželel pesmico o dežju. Kot da imam toliko idej. Nabirala sva tudi rožice, da jih potem meče na tla, ves čas ima kakšne probleme. Danes ga je na primer srbela rokica od komarjev in je moral nujno dobiti 10 lubčkov, potem pokuša mojo roko, če je kaj slana. Imela sva pa tudi resno debato o tem, da je mami punčka in da je on fantek. Hahaha. Aja, pa spomnil se je na torto, ki sta jo zadnjič pekla z mamo in spet pel "vse najboljše Sandi" (o.p. Sandi ima roj dan aprila, torta je bila le okroglo pecivo v nedeljo popoldne). Oponaša me, ko bolj globoko diham po klancu navzgor in se mi pri tem smeji. Skratka, imava en kup enih idej, kako preživeti na kolesu.
Jutri naju čaka malo daljša tura, bi bilo dobro iti zgodaj od doma.
V ponedeljek sva se peljala proti Medvodam, skozi Soro v Škofje Loko in od tu proti Stražišču pri Kranju. Tu sva se ustavila pri mami na klepetu, potem pa naprej čez Orehek do Medvod. V Pirničah sva se spet ustavila pri eni gospe, šla na vrt še po Fejo in evo naju doma. Pot ni bila nič posebnega, dolga 55 km. Ves čas se vrtiva okoli 50 do 60 km, za kakšno daljšo turo pa nisem ziher, če ne bi Tjuš že spal.
Danes pa sva šla najprej po PST na Vič, čez Vrhovce v Dobrovo. Po cesti do Horjula in naprej po klancu nad Vrzdencem (pot maratona Male Franje, ki sem jo zadnjič prevozila sama), na vrhu ovinkov pa sva se obrnila proti Polhovem Gradcu. Tu je cesta makadamska in popravljajo skoraj pet kilometrov ceste. Tudi nazaj sva šla mimo Dobrove, Vrhovcev, tu pa sva zavila proti Lesnini na Brdu in od tam v Podutik. Spet novih 55 km.
Tjuš je dobre volje na kolesu, čeprav se zjutraj krega in ne bi kolesaril. Bi raje gledal Nodija. A ko se enkrat usede na kolo, je Nodi pozabljen. Na kolesu pojeva pesmice (prej preveril, če ni kdo za mano :)), danes si je zaželel pesmico o dežju. Kot da imam toliko idej. Nabirala sva tudi rožice, da jih potem meče na tla, ves čas ima kakšne probleme. Danes ga je na primer srbela rokica od komarjev in je moral nujno dobiti 10 lubčkov, potem pokuša mojo roko, če je kaj slana. Imela sva pa tudi resno debato o tem, da je mami punčka in da je on fantek. Hahaha. Aja, pa spomnil se je na torto, ki sta jo zadnjič pekla z mamo in spet pel "vse najboljše Sandi" (o.p. Sandi ima roj dan aprila, torta je bila le okroglo pecivo v nedeljo popoldne). Oponaša me, ko bolj globoko diham po klancu navzgor in se mi pri tem smeji. Skratka, imava en kup enih idej, kako preživeti na kolesu.
Jutri naju čaka malo daljša tura, bi bilo dobro iti zgodaj od doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar