Tjušev podvig

Tjuš ta vikend ni bil le na Kamniškem sedlu, ampak je tudi sam prehodil veliko. V petek sva šla namreč s kolesom poganjalcem od Veterna do Dupelj. Z Veterna do Križev sva šla po gozdu, od Križev naprej pa skozi Sebenje in Žigano vas. Do sem sva prišla v dobrih dveh urah in morala sva poklicati na pomoč, ker ni šlo več. Pa še ključe se na poti izgubila. Ja, raje ne vprašajte, ker mi ni jasno, kje in kako. Tjuš je vso pot kolesaril oz se je poganjal, na poti je videl "bim bam", skakalnice v Sebenjah, otroke, ki so se igrali, motorje ... Bil je neverjetno pogumen. Aja, zadnje kolo ima prilagojeno njegovi višini, zato malo smešno izgleda, a glavno, da se pelje in si nabira izkušnje.

po travi

takele krave so na Gorenjskem

in po cesti

Drug podvig pa mu je uspel v soboto. Najprej se je lepo naspal in se zbudil šele okoli petih popoldne, potem pa smo ga hitro na finto, da peljemo Fejo na sprehod in se odpravili proti Gojzdu. Po gozdu, ne po cesti. V gmajni je namreč več stvari za animacijo takih mulčkov, ki se začnejo hitro dolgočasiti. Naše animatorske sposobnosti so presegle vse naše zmožnosti, obljubljali smo mu celo torto in svečke, samo da pride gor. In glej ga fanta. Na zadnjem ovinku smo ga čakali par minut, ker je imel delo z vejami, nato pa je na hitro ponovil, kaj vse ga gor čaka in stopil hitreje. Po dveh urah smo prišli do Gojzda, drugače hodiš pol ure. Dobil je torto v obliki kremšnite, nazaj dol pa se je raje nesel, ker bi lahko prišli domov šele ob sončnem vzhodu :) malo heca, ampak daleč pa tudi ne. Najini sprehodi se torej obrestujejo in prav vesela sem, da mu ni problema hoditi tri ure, ob tem spoznavati svet okoli sebe in sprejeti vse, kar mu da narava. Debla, veje, kamenčki, listki na drevesu, voda ... vse to ga zanima, da pozabi na napor, ki ga čaka. Takih dveletnikov je malo in prav ponosna sem nanj.

Kolesarila pa ta vikend nisva veliko, samo 20 km, zato naju ta teden čaka še tura do izvira Kamniške Bistrice.