Prijeten vikend

Vikend je bil sončen in mi trije smo ga izkoristili v najboljši luči. Že to, da smo bili sami trije, je bilo vredno veliko.

SOBOTA
Za soboto smo imeli v planu plavanje, ali Bled in gužva ter vožnja ali pa Kodeljevo. Padlo je slednje. Že pol desetih smo bili tam, rezervirali smo si prostorček pod tremi smrekami na lesenih podestih. Tjuš je bil navdušen nad toliko vode. Takoj je bilo treba dat gor kopalke, še hitreje napihnit rokavčke in gremo akcija. Voda je imela sicer 26 stopinj, a si imel občutek, da je mrzla. Jaz sem šla najprej odplavat 15 dolžin olimpijskega bazena, potem pa smo samo še uživali. Pol ure smo bili v vodi, pa 20 minut zunaj in spet v vodo. Mali se ni naveličal vode niti za sekundo. Ko pa je odkril, da na toboganu lahko šiba, sva bila pečena. Non stop smo se vozili. Pa je odkril, da gre zaviti tobogan počasneje od tistega naravnost in smo se samo še naravnost vozili. Folk je samo gledal, Tjuš pa užival, čeprav se je potunkal stokrat. Popil je toliko vode, da je samo lulal. Na pet minut je lulal, bo smreka pridno rasla. Šli smo tudi na pico, potem pa je le upehal in zaspal za eno uro. Zavit v brisačo, na svojem povštru, duda in dve žogici v roko, pa je spal kot angelček. Nama je tudi malo pasalo, da sva se posončila. Rezultat počitka? Bele riti in peče peče peče ... Tudi Tjuš je dobil malo barve in se mu pozna bela rita, čeprav je bil ves čas namazan. Voda naredi svoje. Ob pol šestih pa jok, ko je bilo treba domov. Komaj sva ga prepričala, da bomo še prišli in da gre voda papa. Zvečer je samo še padel dol in sanjal, kako plava. Slikali pa nismo nič, ker so nas opozorili, da ful kradejo, tako da nisva vzela s sabo ne telefona ne fotoaparata.

NEDELJA
Takoj zjutraj sva najprej sama odšla na kratko kolesarjenje, nato pa je tri ure odspal. Po kosilu smo se peš odpravili v mesto. Doma sem mu rekla, da se bomo peljali z avtobusom. Napaka! Najbolje bi bilo, če bi se usedli že kar na prvo postajo in ga počakali. Pa je na prvi sedela ena teta in mi nismo mogli. Pa smo sedeli na drugi in ni bilo avtobusa. Pri tretjem smo gledali v zid, kako plezajo po njem mravlje, četrti pa je pripeljal preblizu nas in smo ga videli. Ampak nas ni počakal in smo morali naprej. Huda žeja (mami pozabila na flašo vode) nas je prisilila, da smo v hostlu prosili za kozarec vode in preživeli.
mami, žejen

Pri naslednjih dveh avtobusih smo si od blizu ogledovali živo mejo, nabirali palice in tleskali z njo po stebrih. Ja, nekaj avtobusom je pač moralo na skrivaj mimo nas. :) Pri prvem sladoledarju je bil jok, a nas je rešil "bimbam", ki nas je ustrašil. Bližnjica po travi do ceste Pod hribom ob vznožju Rožnika. Tu smo gledali, kako avti skačejo čez ležeče policaje, treba je bilo tudi lulat, pa v vodi si roke umit. Nato smo prišli do živali nasproti bolnice Petra Držaja. Nahranili smo srnice, se pogovarjali z goskami in jedli robide.
na, srnica, am am

gledava račke

Naprej ob cesti smo nabirali rožice, se slikali z njimi in šibali čez cesto.
rožica1.

rožica 2.

Pri Jagodi smo kupili vodo, si v Evroshopu ogledali, kaj vse imajo v izložbi, ter na stopnicah imeli prvi počitek.
počitek


V Tivoliju je bilo en kup ljudi, spraševala sva se, kaj za boga je spet v dvorani (košarka, izvedela doma). Čez Tivoli, potem pa ni šlo več. "Mami nese, oči nese," so prosile male očke in rokice so se dvignile. Želel si je le še sladoled in peljati se z avtobusom. Toliko avtobusov, kolikor jih je danes srečal, jih še ni. Sladoled smo morali pojesti na Prešercu, ker smo ga pred mesecem dni tudi tam jedli (si je zapomnil), nato pa smo šli čakat avtobus.
sladoled in ogled mestnega tlorisa

To je bilo zanj pomoje najdaljših 15 minut. Komaj je dočakal bus, od navdušenja je moral nujno lulat, na avtobusu je vse prečekiral, kdo gre dol in kdo je prišel gor.
nuja je nuja

čakanje na bus

Njegov dan je bil popoln. Doma je le še pojedel kos kruha, malo počofotal po banji in že je spal. Čeprav je rekel, da gre spat "poj". Aja, hodili smo tri ure, domov smo prišli šele ob osmih zvečer.