Pohod na Kamniško sedlo smo izvedli v nedeljo, danes pa čutimo posledice. Mene tako nogice bolijo, da komaj hodim. Res, že dolgo nisem imela takega "muskelfibra", kot ga imam danes. Ne vem, kaj me je tako zdelalo, mogoče sem pa še premalo pila. V glavnem težko hodim danes in sem kot ena stara mama.
oslički v Kamn.Bistrici
in gremo ...Pot se je že takoj začela strmo. Tjuš se je lepo nesel pri atu v ruzaku in so skupaj s Špelo in Sandijem šibali proti vrhu, midve z mami pa sva šli lepo počasi. Po slabi uri prideš do postaje tovorne žičnice, od tu naprej vodi pot po gozdu in je prijetno razgibana, da dobiš občutek, da zmoreš vse. A po novi uri hoda te pričaka pastirska kočica in lep pogled proti vrhu, po soncu, med borovčki. Po gozdu sem mami prehitela in ubrala svoj tempo, vendar sem jo pred zadnjem "najlepšem" vzponom počakala. Na vrhu sem bila v treh urah. Lepo je, ko si na vrhu, a potem je treba priti še dol. Tudi dol smo hodili tri ure, nimaš kaj, počasi, ker je takoj lahko kakšna neumnost.
pogled na zadnjo strmino
mama gre
Tjuš in ata gresta
tudi sneg se najde
mami gre
Na vrhu je čudovit razgled na kamniško stran in na Logarsko dolino na drugi strani.
Tjuš in "Peli"
Tjuš in ata
Tjuš in mami
pogled na Logarsko
pogled na Brano (2252)
pogled proti planini Okrešelj,spodaj je izvir reke Savinje - slap Rinka
planikeNa poti dol po zadnji strmini nas je spremljala glasba ansambla, ki je igral spodaj v brunarici. Babnce smo šle skupaj dol in se zabavale ob petju ter tako pozabljale, kako zmatrane smo že. No, vsaj jaz. Po šestih urah hoje se prileže malo počitka. Šli smo na veselice, še malo plesali, popili vsaj dva pirčka in bili veseli pijančki. Naju s Špelo se je pač takoj prijelo, nje cviček, mene pa pirček. Tjuš je spoznal novo punco, vendar ni hotela z njim plesati. Preživeli smo super nedeljo, doma smo bili ob 9 in komaj sem čakala posteljo.
takole je Tjuško spančkal
pa še žurka
Ni komentarjev:
Objavite komentar